Tomaž Singer

Fural smo safr…..Ampak to dobesedno. Če imaš odhod z kombijem (ne bom povedal katere firme, ker nama niso sponzorirali niti 10 žetonov v casinoju na ladji) ob dveh zjutraj (saj še napisat ne znam) iz Ljubljane  proti Genovi in vožnja traja 7-8 ur, to pomeni, da prideš v službo, spiješ 5 kav, pokadiš 15 cigaret, dostaviš pet paketov po okoliških ljubljanskih vaseh, prideš nazaj v službo, greš domov na kosilo in se prideš nazaj v službo štempljat – si v kombiju šele na dobre pol poti. Oh My God.

 Ampak Ok, tolažilo naju je vsaj to, da se bo mogoče cel dopust tako vlekel. Na žalost pa temu seveda ni bilo tako. MSC Splendida je ena največjih ladij, sprejme 3274 potnikov (po moje otrok ne štejejo), saj je bilo pred nama v vrsti za večerjo vsaj 3800 ljudi in tudi daaaleč najlepša, s katerimi sva potovala do sedaj. Vse je še bolj lično in dodelano kot npr. na Costa Fortuni. Kabina je približno enaka, le da sva tokrat imela še balkon in balkon je edina opcija tudi za naslednja križarjenja..

 

Ladja ima  5 bazenov, 12 jacuzzijev, 3 zunanje bare, 10 notranjih barov, od tega 3-4 celo za kadilce. 5 restavracij, 17 trgovin (z discom in simulatorjem F1 in 4D kinom),pa savna, pa bowling, pa squash…..15 dvigal od tega dve panoramski,Vsak dopust je nekaj posebnega, seveda če nisi vsako leto na istem ležalniku v istih toplicah in zaenkrat vse klapa in vse štima.

 

 

Genova kot Genova, če bi morala na ogled mesta, bi verjetno šla pogledat akvarij, sicer je pa najprimerneje, da čimprej odpuješ, sploh, če je prva postaja Barcelona, kjer sva sicer dosedaj v edinem mestu že bila, ampak očitno tudi dvakrat ne bo dovolj.

 

Od prvega izleta red dvemi leti mi ni šel iz glave dvonadstropni bus, ki te pelje na ogled mesta; je pa problem, ker imajo tri avtobusne linije, karta stane 25 EUR in za teh 25 se lahko voziš in presedaš kaor ti paše. Dve progi sta dolgi dve uri, ena pa 40 minut in nama je spet zmanjalo (eur še ne) pol dneva, da bi lahko videla kaj več.

 

Druga stvar pa je pivo na Rabmli, saj me je zanimalo, če je cena za 4dcl še 9.5 eur. Izgleda da Španci ne poznajo inflacije, saj je cena po dveh letih nespremenjena. Kaj več o Barceloni itak nima smisla pisat, saj jo je treba doživet – tako pravi večina, ki smo tam bili.  

Dan na morju je čas za nabiranje barve, za popivanje in za pojedanje ter čakanju, da prade mrak in se odrejo vrata casinoja.

 

Prednost kabine z balkonom je predvsem v tem (za nas nekadilce), da lahko v miru kaj prebereš in poliješ, pa ti sploh ni treba it na odrto palubo dve ali pa tri nadstropja više. 

Tunizija je fajn….sploh pogled z 12ega nadstropja. Ne morem pa razumet, če jim vera prepoveduje pitje alkohola, zakaj moramo biti tudi mi neverniki žejni, saj je njihov ‘ice tea’ itak čisto brezvezen, coca cola pa po moje iz leta 1972.

 

Sicer je v La Goullete taka, hmmm, čista vas, taxisti že skoraj nasilni, ker te hočejo na vsak način odpeljati v center mesta. No, tudi midva sva na koncu popustila in se odpeljala (dobra stran tega pa je (no ja, vsaj meni je všeč), da te taxi odpelje v mesto, se zmeniš zaDoločno uro, kdaj te pobere in šele na koncu plačaš prevoz).

 

Zgleda, da so več ali manj vsi jezni na svojega predsednika, če, ko se pelješ mimo predsedniške palače, sploh ne smeš slikat. Slovenija je za tunizijce rusija, saj smo vsi za njih ‘kamerad-i’. Štantarji tečni in nadležni, komaj se jih rešiš, če nočeš nič kupit – skratka: težaki na celi črti.

 

Najraje bi ti prodali še zrak, če bi lahko. Za dopust je v kakšnem hotelu z 11imi zvezdicami v Tuniziji, verjamem, da prav lepo. Kaj pa vem – mogoče pa le kdaj. Nazaj grede je v fracoskoangleškotunizijščini taxist ugotovil, da naju lahko za 5 eur pelje še na plažo, ki je 10 minut stran od pristanišča. Zanimivo, ko prideš iz ladje te pa prepričuje, da tukaj itak nimaš kaj počet in, da se moraš odpeljat v mesto.

 

V edini normalni gostilnici v pristanišču, kjer imajo wi-fi, pa tako ali tako na vrtu sploh ne lovi (razen seveda, če ni to na kakšne žetone).. Juhej, zvečer pa jest, pa pit, pa gemblat. 

La Valetta na Malti je pa že nekaj čisto drugega.

 

Mesto je lepo, maltežani so sicer nekam čudni, saj vsi vozijo po napačni strani ceste, govorijo neko čudno mešanico in prodajajo beneške maske?!

 

Vzela sva karti za avtobus za ogled mesta in to je bila dobra ideja, problem je bil le v tem, da si nisva upala sredi poti dol, saj je bila taka vrsta za vstop na avtobus, da bi sigurno izgubila pol dneva samo za čakanje.

 

Dobil sem občutek, kakor da niso bili pripravljeni na pristanek treh ladij naenkrat in jim je zmanjkalo avtobusov.

 

Za ogled celega otoka pa ne portebuješ več kot dve uri. 

Mafia Island je bila naslednaj postaja in moram reči, da je Messina prav lepo mesto, mogoče malo spominja na lanski Bari, ampak vseeno lepše. Sicer ne veš, ali je na cestah več vesp ali pešakov, ampak vse teče normalno – nikjer nobenih zastojev niti gneče…in kakor pljuvamo italjane, da ne znajo vozit, bi rekel, da to ne drži.

 

Ogled mesta z vlakcem je dobra pogruntavščina, še boljše bi pa bilo, da bi vodička že na prvem ovinku padla z traktorja, saj po petih minutah njene ingleštine nisem več vedel, ali sem čapac na izletu po beverly hillsu, ali pa musli  v zanzibarju…ampak ok…zabava mora bit, sploh, ko si krajšaš čas z prevodom njene angleščine v angleščino.

 

Zgleda, da se siciljanci ne morejo ločit od Godfather-ja, saj imajo celo vrsto spominkov na to temo – kot bi bila premiera filma pred dvemi leti ne pa 40 let nazaj. Matr, pa pijača je draga, ampak vse skupaj: vredno ogleda. 

Civitavecchia je pristaniška vas, kjer sicer pravijo, da nimaš kaj videt in počet, ampak tega ne verjamem. Vseeeno pa, kako klišejsko, vse poti vodijo v Rim. Eden največjih ladijskih nategov, sem že rekel, so izleti na kopnem in ravno izletov v Rim je največ, pa seveda – najdražji so. Ker naju avtobusni ogledi ne zanimajo )skoraj= nič, sva izbrala najcenejšo varianto, to je samo  avtobusni prevoz in nič drugega….za piškavih 45 eur na osebo (bandapokvarjena). Vožnja do Rima traja cca. uro in 30 minut, so a itak vse upadnice v mesto zabite…ha, kot v Ljubljani zjutraj. Najbolj sem se bal, da nas bo avtobus pustil na kakšne parkirišču na obrobju mesta, potem se pa jeb*** sami naprej.

 

Na moje presenečenje pa imajo avtobusi pozdemno garažo praktično pod vatikanom, torej praktično v centru mesta. Do zdaj sem mislil, da imajo na ulicah samo črne ninje, zdaj sem pa videl, da se sprehajajo tudi bele.

 

Če si prvič v Rimu nujno potrebuješ zemljevid, da več kam zavit in kaj si ogledat. Zanimivosti je res veliko, od muzejev do trgov.

 

Vročina je že na začetku maja skraj neznosna, ampak vseeno je vse boljše kot dež. Moram priznat, da čeprav sva videla mogoče 30% rimskih znamenitosti (ali pa še manj), sem bil prijetno presenečen in v Rim bom še kdaj odplul.

Na koncu sva šla celo na vatikanski trg, kjer se razen gneče ne dogaja nič; belega dima nisva videla, Beni se ni prikazal na balkonu, verjetno je užival med dunajskimi dečki in njih glasbi, ampak ok.

 

Bilo je lepo…ne ni bilo lepo; fajn je bilo to videt….enkrat.Mrtvih v morju na tem najinem križarjenju ni bilo, se je pa zgodila drugačna, skoraj, tragedija, ko smo z avtobusom na poti iz Rima na prehodu za pešce zbili starejšo žensko (menda je preživela).

 

Na drug avtobus, sajGuseppe ni smel več vozit, smo čakali 2 uri, za pol ure zamudili izplutje ladje, ki nas je sicer počakala, kar pa se sigurno ne bi zgodilo, če bi bila v Rimu v lastni režiji.

 

 

Zanimiva izkušnja, moram priznat, predvsem to, ko pride avtobus v pristanišče in ti potniki na balkonih žvižgajo in ploskajo. Če bi ocenjeval najina križarjenja z oceno med 2 in 10, bi bilo tole desetka, ampak res.

 

Letos upam, da greva spet….nekam drugam…..ampak ti ne greš z nama.

 

Kaj sploh napisat v teh žalostnih dneh, ko se (skoraj) tvoj letošnji dopust prekucne na bok,

ko sem z petdnevno zamudo pozabil voščit štajercem sretnu novu,

ker moj čas ni vreden piškavega grka in ga mečem stran z debil-oidnimi referendumi,

ki služijo samo temu, da bom čez 27 let ostal brez pokojnine. Ne morem verjet, celo loto

sem pozabil vplačat danes. Olimpija igra hokej, kot bi bili na rekreaciji, štoka je

zmanjkalo, za spat je pa še prezgodaj.

A je res vse tako klinčevo v (noja, saj vemo kje), ali se najde tudi kaj pozitivnega?!

O ja, pa se: od druzine, do par najboljših sodelavk(cev), pa najboljše direktorice

in službe nasploh. Zdravje tudi še služi, pa avto tud, pol zime smo že prebrodili

brez snega, zmagali bomo na travianu, vnukinja gre v šolo, plinska bomba se ni podražila

že več kot eno leto, dopust je vse bližje, pa konec koncev, banda parlamentarna, če vas odmislim,

sploh ni tako slabo.

A kaj pa želim vam za novo leto - nič….Zrihtajte si sami, drugi ne bodo naredili nič

namesto vas. Mi, egoisti že vemo.

 

 

Ne enkrat, dvakrat sem že rekel, da z določeno agencijo ne grem v Benetke in, ker sem nekompromisen,

je tako tudi ostalo. Do Benetk sva šla kar z avtom (ja no, če sem ga pa že dobil za rojstni dan, ga je pač bilo

potrebno izprobat. Benetke so fajn, sicer če zgrešiš pravi izhod in se zapelješ do Padove malo manj,

ampak - hej - zato pa je dopust.

Za začetek sem si itak želel, da bi bilo lepo vreme, da lahko naredim kakšno fajno slikco

Benetk iz 12-ega nadstropja in res je bilo.

 

Tokrat o štajercih nobene slabe besede, ampak res

(skoraj ne verjamem sam sebi), ampak enostavno jih ni.

Ja, ne vem-a so zvedeli da je pivo na ladji  5 eur, al jih pa zmotilo kaj drugega - sicer dokaj dober

nadomestek sta 2 zasavca, sploh, ko je on rekel ‘poglej to ladjo’ ona pa ‘kakšno ladjo?

 lej, pa res, jaz sem pa mislila da je to blok’

Ko je Spielberg posnel kultni film ‘bližnja srečanja tretje vrste’ in si je rekel, da mora posnet še nadaljevanje,

je sigurno imel v mislih nekaj točno takega, kot izgleda Costa Fortuna od znotraj - sploh od tretjega nadstropja

do vrha. Matrna, to je treba videt, sploh se ne da opisat.

Lučke tam, zunanja dvigala tukaj, lučke tukaj skratka vesoljska ladja na kratko.

 Ena boljših stvari, ko izpluješ iz Benetk, je pa itak manevriranje med kopnim na levi in na desni..

Že lani z ladjo Louis Majesti je bilo enkratno, čeprav je bila vsaj pol manjša - tole je pa sploh…..

že sama kabina z oknom je enkrat večja, tudi ljudi gor je enkrat več,

pivo je fajn, hrana tudi razen kruha, kava je ena boljših,

slovenskega predstanika na šalterju ni, čeprav piše da bo,

kitajski kelnerji pa so itak najbolj prijazni. Najbolj zanimivo je pa to,

kako si te lahko zapomne že po dveh dneh….aja, sicer pa niti ne, saj

penziči na ladji večinoma samo sedijo, kjer se da kadit,

popivajo pa v glavnem ne-kere škrtice.

  Po mojih hitrih izračunih je povprečna starost gostov na ladji 105 let in tri mesece,

kar niti ni tako veliko, če odmisliš, dako se morajo ajtaji dret, da se sploh lahko slišijo.

 Torej, izven Benetk smo bili ravno ob sončnem zahodu, plavali pa smo proti Bariju.

Kaj pričakovati od Barija nisem imel pojma, ampak občutek sem imel, da mira bit to nekaj velikega,

sploh kar se pristanišča tiče - pa sploh ni. Revščina, tri križarke, dva trajekta in dve poljski ladji

za prevoz žita - ko smo pristali, so obe iztovarjali, ko pa smo izpluli, so bili še vedno pri prvem silosu -

po moje to raztovarjajo vsaj en teden. Je bilo pa vsaj 15 stopinj topleje kot v Kamniku ob 8ih

zjutraj dan prej. Sam center mesta je sicer sestavljen iz starih blokov, ulic, umazanije,

naduvanih italijanov, kjer ima prednost tisti, ki močneje trobi v križišču.

Cerkve naju ne zanimajo, ampak kava pa pivo sta pa kul - pa praktično vsak lokal z vrtom ima wireless.

Za kopat kakšne posebne plaže v bližini pristanišča ni, ampak nič hudega.

A sem že povedal da sta kava pivo kul?

Štaj…..ne, hočem rečt ajtajev ne maram - večina je prepotentnih in prelepih za ta konec sveta.

Na ladji je gledališče (huh, en naš kitarist je na križarjenju naslednji mesec

(matrna, kako sva ga lahko zgrešila ).

Casino je praktično 1x večji kot lani, kar avtomatsko pomeni, da zapraviš 1x več denarja,

ko si enkrat, petkrat notri…..ampak midva sploh ne gemblava, ker nimava interesa

zapravljat denarja tam, kjer ti je že vnaprej jasno, da ne moreš nič zaslužit.

(no ja, ta zadnji stavek je bil napisan samo za najino žlahto in ostale tercialke, saj vedno bolj mislim, da bova šla naslednje leto na dopust kar direkt v Vegas….zakaj bi križaril, če te pa avion strese kar pred avtomate. (a je res toook hudo? ne, saj ni)

Katakolon (prepričan sem, da to ime nekaj pomeni, ampak se mi niti sanja ne kaj), je prva grška postaja -

prav fino, majhno pristanišče, ulica ob obali z gostilnami in še ena, kjer so na levi in desni

trgovine in ostala kramarija.

Nakup desetletja pa je vsekakor majica z napisom ‘My Grandmother Loves Me so Much And Got Me This Shirt From Greece’

(kakšno veselje. Najbližja plaža je dolga 1372 metrov, ampak ni ravno najbolj primerna za kopanje,

saj sva v vodi videla tudi 30–40 cm meduze.

 

Pa še mivka je bila, pa še avtomobili so vozili po plaži

(a smo še kar v Italiji?). Bi se pa zlagal, če ne bi priznal, da sem se (smo se) vseeno kopali na mini plažici,

ampak voda ni bila ne vem kaj (vseeno pa verjetno kakšnih 15 stopinj več kot Kamniška Bistrica).

Free Shopi so pa zakon v Grčiji - če je pri nas šteka Winston-a 27,

je na vseh otokih kjer sva bila samo 12 eur. a res? ja, res! No, po izplutju je potrebno počakati samo

še na večerjo in, da se odpre casino

Ura je 8 zjutraj, ladja stoji, ko pogledaš zkozi okno, nikjer ne plava nobeno truplo, morje je mirno,

ko pa pogledaš gor, je pred tabo Santorini - kot v kakšnem filmu….

no ja, kot v kakšni žajfnici. Santorini nima pristanišča za tako velike ladje, zato te na otok odpeljejo z čolni.

Kaj pričakovati od tega otoka pravzaprav sploh nisem vedel in me v

bistvu niti ni zanimalo, slikce v katalogih so čudovite, jaz pa sem si vedno želel narediti samo

1 (eno) slikco po res mojem okusu.

Na vrh Santorinija imaš možnost pridet na tri načine: z gondolo, peš, ali z oslom.

No ja, Zvonka ga ima s sabo, ampak midva sva se vseeno odločila za gondolo (3 minute pa si gor)

Pivo in kava sta super, vrh otoka je res lep za sprehajanje med trgovinami, saj so ulice samo za pešce.

Na drugi strani otoka, oz. ko stopiš  čez, pa ena sama svinjarija, smog, smeti, avtomobili, avtobusi, motorji…….

‘Greva nazaj!’.

 V glavnem dopustovanje na Santoriniju v naslednjih27ih letih odpade.

Je pa res, da kakor imamo grke za nedelavce in štrajkaše, se tega na teh otokih sploh ne opazi;

kamorkoli se postaviš so vsi prijazni in nenadležni. Imela pa sva kakšnih 23-24 stopinj (brez oblakov).

 

 Potem pa kakor sredi nočne more zaslišim znano govorico: ‘čuj kajzaj zlatko je reko da bomo prvaki?

A se bomo res ocepli čuj?’…ampak teli so bili na srečo z ene druge ladje

Že lani sva na križarjenju ugotovila da je eno mesto v katerem bi preživela dopust v drugem pa

nikakor ne (Marseill - Barcelona), letos pa je isto (Bari - Rodos). Oh, kako je fajn…..

Pred vstopom v mesto še obvezen postanek v Free shopu,

potem pa na ogled (seveda ne voden in tako bo tudi v prihodnje). Kaj je lepšega kot sprehod po mestu,

kjer se lahko ustaviš pred tisto trgovino ali obzidjem, kjer tebi paše, ne pa, kjer ti mahajo z zastavico.

 

A ja, pivo pa kava sta super! (tudi ob pol desetih zjutraj).

Malo namakanja v ne prevročem morju 20 oktober) in dan je kar prekratek za tako uživancijo.

Imava občutek, da bo prihodnjeletna tura spet na ta konec sredozemlja, seveda, če bodo gospodje še v eu.

Dubrovnik. Tudi če ne……

 

 V Benetke smo prišli v ponedeljek kakšno uro in pol prezgodaj in mogoče je edina, ampak res edina slaba stran na

križarjenju sam zaključek le tega, ko moraš čakati na odhod z ladje dve ali dve uri in pol. (Po eni strani razumljivo,

da ne pride do prevelike zmešnjave, po  drugi strani bi pa lahko vsaj izjemoma odprli casino, da ima človek kaj za

počet - ampak midva itak ne gemblava…..)

Tudi v ponedeljek je bilo še lepo vreme, sicer kakšne 3 - 4  stopinje manj kot v Grčiji, 

 ampak vseeno dovolj za kratke rokave, vsaj dokler ne prideš do Postojne; tukaj je

pa itak čisto drug svet.

Če bom imel naslednje leto spet najboljšo družbo na svetu, bo tale nekje junija najina.

-Borut igra bowling

-Borut igra bowling sam

-Borut odigra tri igre

-Borut gleda na semafor in se čudi, kako je spet izgubil

 

-Borutu uspe zmagati tretjo igro

….če pa to ni najbolj butasta fraza, kar sem jih slišal ever, potem pa res ne razumem ničesar več. Moja žena je najboljša na celem svetu in širše in,

če me ne bi naučila strpnosti in tolerance, bi te razbil kot kanto. Kako smo?….Kako smo: kdo? če se srečava iz oči v oči in sva sama v premeru

20 kvadratnih metrov, koga ti nateguješ s tem ‘kako smo’. Jaz sem sam in ti si sam/a in dejansko ne razumem, kaj te zanima, oz. za koga zdaj

to sprašuješ? Kakor jaz zdaj to zarumem, boš čez 10 let spraševal ‘šta ima?’

torej: ‘kako smo?’ jaz in moja družina?……vprašaj: ‘kako ste?’

jaz in ti in kdo še?……..saj imamo dvojino v slovenščini….se pravi: ‘kako sva?’….kaj te klinc briga kako sva….midva sploh nisva

in ne moreva nikoli bit ‘midva’

………ti in on in kdo še?…še ena stvar, ki me briga ravno toliko, kot to, zakaj se je Valery Marie Rene George

Giscard d’estaing rodil 27 in ne 26 maja…..Na kratko: kaj me briga kako smo ti oz. kako smo mi in prosim, da, ko tole prebereš se vzameš v roke in nehaš bluzit z najbolj butasto frazo, ki jo

moreš izustit. Če me ne znaš vprašat ‘kako si’, raje reči ‘dober dan’ in poglej v tla, ko grem mimo.

Ja

Thja……Res je….Minili sta dve leti in to niso Bahami….Saj mi je žal, ampak za prvič je križarjenje po
zahodnem Srtedozemlju preseglo vsa pričakovanja. Kljub nekaj treme, ker ne moreš vedet, kako je,
ko je prvič in je vse trdo, je šlo vse po planu.

Kombi izlet iz Lj v Genovo je trajal nekaj več kot 6 ur (z postanki, seveda) in kljub gneči, ki jo je
naredila bajsa z zeleno zastavico na anteni in nekim grdim (po moje štajerskim) napisom, sva bila
kaj hitro pred vstopom na ladjo, kjer potekajo še zadnje priprave na….hm…..vkrcanje. Slikanje,
določitev za katero mizo bova sedela v high restaurant (high verjetno zato, ker je v petem nadstropju
in te strežejo sami akmedi in blusliji) - ko pa stopiš na barko (a se res reče barka?) in te tam
pričaka cel trop ‘gospodinjskih pomočnic’, pozabiš, da si stopil na receprijo ladje. Vse skupaj
bolj spominja na kakšen hotel (ampak, jasno, nikakor ne v umagu ali cavtatu). A zakaj
gospodinjske pomočnice? ja, zato vendar, ker te odpeljejo v sobo z pogledom na morje in,
ker vseh 8 dni samo pospravljajo posteljo za tabo in menjajo brisače. Torej:

Genova je nelepo mesto, sploh, kadar ni sonca, vse je več ali manj zamorjeno (zdaj razumem
kolega Simona, zakaj hodi iz Zasavske ves zamorjen od zgodnje jeseni pa do pozne pomladi - jasno,
sonca mu manjka) in, ko skozi okno kabine vidiš le morje, veš, da se je dopust prav zares
začel. Po velehitrem razpakiranju kovčkov, ki so BTW še čakali pred vrati in vstopom v dvigalo,
ki te ‘potegne’ (ja no, kaj….všeč mi je ta beseda) iz četrtega nadstropja v desetega in se
sprehodiš še eno višje, ti postane jasno, da verjetno sploh nisi prijel boga za……….brado in, ko
vidiš, da zna bit 50 metrov stran zasidrana ladja, ki je še pol večja od najine in ima namesto
oken čisto taprave balkone, kjer ni nihče (še) sušil perila, se ti lahko dobesedno zaleti v………..
no, kjerkoli.

Iz Genove, kjer sva odplula ob 19.00, je smer kazala proti Marseilu. Bistvo, vsaj prvega, križarjenja
je, da si čez dan zasidran, pardon, da je ladja zasidrana v pristanišču, ponoči se pa guncaš……in
pljuješ, seveda. Zvečer naju je čakala tudi že večerja v restavraciji, ki pa sva jo uporabila točno
(čeprav sta na ladji dve, ampak ti ‘pripada’ samo ena) približno 3 do štirikrat, saj, v restavraciji verjetno
velja nekakšno nepisano pravilo, da ne moreš sedet v mokrih kopalkah in smrdljivi majici brez rokavov
(zaka te ne, čuj? )ja, ne vem, tako pač je)) V roke dobiš meni in, tudi, če obvladaš nemškoangleški slog,
ne moreš biti prepričan, kaj boš  dobil na krožnikih. Poleg, vam vajenim branja mojih blogov veleznanih
topliških sokopalcev, sva z mojoedinonajdražjonaj…..ugotovila, da so v Italiji zaprli vse ringlšile in je
večina kartotrgalk in  porivanjeavtomobilčkovzazaletavanje ravno na najini ladji in sva se zato složno odločila,
da  bova raje jedla v eni od dveh restavracijah odprtega tipa - pet nadstropij višje in to je bila odlična ideja.

 V Marseilu piha….vedno piha….piha na ladji in piha v mestu, no ja, čeprav do centra mesta
sploh nisva prišla, saj je bilo tudi to za naju prvič in starejši so naju podučili, da moraš bit
prvič bolj previden. Kakorkoli, bilo je lepo, čeprav je kratko trajalo. Na ladji pa ves luksuz.
Dutty free, casino, gledališče, fitnes, masaža in čeprav sta prvoomenjena odpra le, ko je
ladja izven pristanišča, imajo vsi tisti, ki ne hodijo na izlete z: bajsa z zeleno zastavico na anteni
in nekim grdim (po moje štajerskim) napisom, ali solo oz. v dvoje ind….ivnd….no…..
individualno po mestu, dovolj za počet.

Iz Marseila na Palmo de Mallorco. Všeč! zelo všeč!! Moji ženi nekako nisem verjel, kaj je
tako fajnega in lepega v Španiji, da bi se šel človek celo jezika učit, ampak res je lepo.
Bilo je sicer nekih 52 stopinj, ampak sploh ne prevroče.

Iz Palme v Almerio - sicer samo za eno uro, tako, da te še do free shopa ne spustijo,
postanek pa je namenjen le izletnikom z: bajsa z zeleno zastavico na anteni in nekim grdim
(po moje štajerskim) napisom, ki so se nato odavtobusali do Alhambre, mi smo jih pa čakaaaali
v Malagi.

 

Ja, tudi Malaga je v Španiji, torej je tudi tukaj lepo.

 

 

 

Iz Malage pa v Afriko….yeeeees!!!! Tudi v Tangeiru je (verjetno) lepo, ko se ti uspe prebiti iz
pristanišča, kjer je med drugim tudi glavno ribiško pristanišče in glavnega trga (ne tržnice), ki me
je od prvega trenutka spomnila na beograjsko železniško postajo pred 25-imi leti in se še danes
ne morem znebiti tega občutka in mimo umazane peščene plaže, kaj umazane - svinjske!!.
Če bi bila to Afrika, sva jo videla dovolj, ampak vem, da zna biti tudi tam lepo.

 

 

Iz Afrike pa nazaj v Španijo………iiiiiiiha………Kdo bi verjel, da bom na stara leta lahko rekel:
‘kje si bil pa na dopustu?’ - ‘ja, na Ibizi, itak.

is it a plane?

is it a bird?

nooooo, it’s a corp

Kakšna je verjetnost, da približno 4 ure pred Ibizo in n ur od bilokakršnega kopnega, naletiš na
truplo? Ustavili smo se za pol ure, počakali, da so ga prišli iskat in odpluli naprej.
Imam pa en poučen odgovor: Otroci, pejte stran kjer so mamile, če ne……!!!!!!
Ibiza……Čeprav samo center mesta, krasno!

 

 

Iz Ibize pa v Barcelono. A je lahko sploh še lepše? Boljše?. O ja, Barcelona si pa res zasluži to
ime. Kaj pa to pomeni? Gneča, promet, ljudje prijazni, la Rambla…..jp….tukaj pa bi živel.

 

 

 

Iz Barcelone nazaj v Genovo. Ne morem verjet. Sonce! Tudi Genova je lepo mesto, ko posije sonce.
Zdaj te razumem, Simon.

 

V glavnem, na kratko. Nama je bilo všeč in še bova šla in, če se kdo ne more odločit, ali bi šel ali
ne - priporočava. Gosti na ladji so pač gosti na ladji - koneckoncev je vseeno, ali si v toplicah, ali
kjekoli. Ne razumem pa npr. primorca, ki je naredil sceno svoji svoji punci in je vrgel zaročni
prstan v morje, zakaj ga je sploh snel z prsta? cccccc……..Pa nisem mogel še ene par
fascinantnih slikc nardit.

fotru, uspe pač sinu - tako, da še foušije ne more bit zraven

Takole je izgledala Velika Nagrada Evrope v Valenciji z Ferrarijevo VIP karto okoli vratu (oziroma, kako izgleda Formula 1 v slikah, če so ti odprta vsa vrata v zakulisje). Upam, Da mi ga bo uspelo tudi kdaj prepričat, da kaj napiše.

  

Ne maram fuzbala….res…….meni nič ne pomenijo zlati fantje, čokoladni, kokosovi. Devedeset minut in kapljo čez tekajo za žogo, se mečejo po tleh, jokajo, plešejo….bejšbejš. Nič mi ne pomenijo kvalifikacije, pa šestnajst in osmine final, skratka brezveze. Cel svet se ustavi zaradi ene klinčeve žoge, saj….okej……ampak a morate tudi mene posiljevat z vsemi temi računicami, kdo mora s kom igrati neodločeno, da bodo šli eni tretji naprej?  Dan za dnem, uro za uro…..fantje zame niso heroji….Heroji so lahko zdravniki, ki nekomu rešijo življenje, heroj je lahko policaj, ki skoči v vodo in reši utapljajočega….Veliko je pravih herojev, ki jih lahko srečamo v vsakodnevnem življenju. Heroj je lahko mama, ki z 412 Euri pošlje otroka v šolo in mu zraven da še denar za šolski izlet. Ampak……..Ja, saj vem, vsi imate svoje heroje - jaz
imam tri in Chuck Norris-a ni med njimi. Heroj je moj starejši sin, ki je naaajboljši oče svoji hčeri, Heroj je mlajši sin, ki je danes že v tretjem letniku pravne fakultete in heroj je…..Heroj je moja žena, enostavno zato ker je takšna kot je….zame….za vse, ki nas ima rada.
Zlati fantje, čokoladni, kokosovi…….bejšbejš……verjetno tudi v bodoče ne bom maral fuzbala, ampak kar so naredili naši fantje v Južni Afriki je praktično nepojmljivo in verjetno bodo vsi navijači šele čez čas dojeli, da ni važen poraz proti angležem, še manj ‘usoden’ gol za izenačenje amerikancev, ampak se je v vse nas najbolj usidrala srčnost in borbenost vsakega posameznika na igrišču in na klopi - zato, tudi zato ne maram fuzbala, ker je naslednji dan kot dan žalovanja. Ampak za to borbenost se sveeno vidimo v soboto na brniku in rad bi stisnil roko vsakemu reprezentantu.
Nisem žalosten, saj ne maram fuzbala, ampak po zadnji tekmi sem bil vseeno na robu joka. Jaz vem zakaj, vam pa tega ni treba in še enkrat:Bravo naši. A ja….a sem povedal, da navijam za Nemce?

…..pa čeprav veš, da ženske riti, takšne in drugačne, niso moj top two fetish woman parts, ampak kar se mi je pa zgodilo danes, pa presega vse meje humanega.

Torej: Greva mi2 k ne ravno najboljšemu sosedu, ampak zraven…..jasno; pivo, kava, sladoljet, porno magazine (a ja….ne, to sem si mal zmislu), hrana za mačka in……tam jo zagledam: tako, kot je ne moreš videt niti na fotografijah!!!! Neopisljivo (a je to sploh beseda….neopisljivo?) OK - pozabim otrokovo ime, pozabim, kaj sem hotel vprašat, pozabim kaj že hoče jest, ampak ni majoneza in pozabim, da imam nov telefon, k’ pa res dela taaaake slikce! Skratka - ostanem brez besed. Fraza ostati brez besed mi je bila do danes vsaj tako mimo, kot je: bog ti bo povrnil….no, to ravno ne - bolje: štajerci so najboljši hokejisti - ampak dejansko se mi je to zgodilo; nikoli prej in verjetno tudi nikoli več. Ha….Ostati brez besed …šit…..Zdi se mi, da sva pozabila kupit čungalunge; joj no….pa tako se mi ne gre več jutri spet v trgovino, a ne?

–tukaj je več štajercev, kot bosancev v Sarajevu

–87% človekov (beri štajercev) je bolj kosmatih kot jaz

–29% žensk je bolj kosmatih kot jaz

–98% štajercev pije bruhasto pivo iz zelene pločevinke

–103% ljudi se sploh ne zna obnašat toplicam primerno

–vsi dedki in babice so starejši od mene

–88% ljudi (beri****) ima več kil kot jaz

–32% žensk se lahko ‘pohvali’ z isto težavo kot ljudje

–bolj so ženske stare, manj kopalk imajo na sebi

–voda smrdi

–trije ljudje potrebujejo 5 ležalnikov in 3 senčnike, čeprav

so pod streho

–22% staršev kliče svoje otroke z čudnimi imeni

–če kupiš hamburger, mora biti kruh star vsaj tri dni

–na recepciji je navada, da moraš pozdravit in, če ima osebek

srečen dan, ti odzdravi

–kratka kava je dejansko dolga vodenka

–34% žensk ima večji trebuh kot jaz

–67% ljudi je plešastih

–a sem že napisal, da voda smrdi?

–kabelska televizija ima samo 30 kanalov

–štajerci ne znajo parkirat svoja kola

Edini plus je, da imam svojo ljubezen s sabo, ki odtehta vse ostalo

Juhej…drugo leto grem spet