Majda Juvan

V vseh mestih je mestna reka središče življenja. Vse velike prestolnice jo imajo. Reka je bila vodna pot, po kateri se je dalo potovati, tudi če po kopnem ni šlo. In vsa mesta, ki kaj dajo nase, skrbijo za življenje ob rekah. Seveda ga tudi tržijo, turisti imajo vodo radi.

Sena v Parizu, Tibera v Rimu, Temza v Londonu,. Moskva v Moskvi, Lena v St. Peterburgu, Manzanares v Madridu in Donava na Dunaju, v Budimpešti in v Beogradu. Povsod je bila najprej reka,potem je nastalo mesto.
Tudi Ljubljanica je bila pred mostiščarji. Če je ne bi bilo, se ne bi ustavili.
Skozi zgodovino je bila Ljubljanica predvsem vodna pot. S Plečnikom so postala njena nabrežja nepogrešljivi del mestne vedute.
In potem je Ljubljanica bila. S številom prebivalcev je bila vedno bolj onesnažena, saj so se vanjo stekale mestne odplake. Svoje je dodala še industrija. Tudi, ko smo že vedeli, da si delamo škodo, ni bilo ne denarja ne prave volje, da bi jo očistili. Menda ji bo šlo odločno na bolje šele, ko bodo v kanalizacijo zajete vse odplake Rakove Jelše. Do takrat pa s kopanjem na Špici,ki ga obljublja župan, ne bo nič.
A vsaj začelo se je.
Župan Zoran Jankovič sodi med ljudi ob katerih je težko ostati ravnodušen. Ima veliko strastnih privržencev in vsaj tako strastnih nasprotnikov. Velika večina pa nas je nekje vmes. Tudi mene moti njegova  aroganca, tudi meni se zdi, da je pripravljen za bleščečo samopodobo  preslišati marsikoga, ki misli drugače.Ne nazadnje mu to omogoča udobna večina v Mestnem svetu.
A kar je res je res. Dobil jo je na volitvah. Na demokratičnih volitvah. Njegovi najglasnejši nasprotniki je niso. Če bi jo, Jankovič ne bi bil župan in njim ne bi bilo potrebno zbirati podpisov za takšne in drugačne referendume. Tako pač to gre v demokraciji.
Tisto kar mene ne moti, je njegova uspešnost. Tudi poslovna. Dokazal jo je v Mercatorju in treba je reči, da jo dokazuje tudi kot župan. Da gre pri vsem skupaj  za klientelizem, izkoriščanje notranjih informacij in okoriščanje na račun davkoplačevalcev, bi bilo treba dokazati. Zna biti, da je za poslanko Alenko Jeraj oreh pretrd. Je pa res, da se z zemljišči  v Ljubljani ubada tudi Drago Kos. Bomo videli!
Vsekakor pa tudi meni ni jasno komu bi koristilo, če bi se gradnja stadiona zdaj, ko je tik pred zaključkom, ustavila. In ni mi jasno zakaj je dobro, da mora več kot 400 bodočih najemnikov čakati na stanovanja v Celovških dvorih.
Princip po katerem je najpomembnejše to, da sosedu crkne krava, pove več o njegovih nasprotnikih kot o županu.
In kaj ima z vsem skupaj Ljubljanica? Sama že dolgo več ne živim v središču Ljubljane,a po duši sem še vedno Ljubljančanka. Moram priznati, da nisem mogla verjeti, ko sva se pred dnevi z možem s kolesi odpravila  na raziskovanje obrežij mestne reke. Kar je res je res. Toliko kot je bilo narejeno v teh dveh letih, prej leta ni bilo. Ne trdim, da po krivi kogarkoli, vsekakor pa zaslug sedanjemu županu ne gre odreči. Četudi je morda to delno posledica tega, da rad dela predvsem tisto kar se na daleč vidi, kar naredi vtis, je vsekakor dobro. Novi mostovi in brvi bodo vitalni del mestnega središča razširili do Špice na eni strani in vsaj do Zmajskega, morda pa celo Ambroževega mostu na drugi strani. In skorajda bo tako, kot je to na obrežjih velikih evropskih mest in njihovih rek. Ljubljanica postaja  dodana vrednost. Mestu, meščanom in turističnemu gospodarstvu.
Skratka, če se še niste odpravili na raziskovanje nove podobe, vam zagotavljam, da vam ne bo žal, če boste šli.