Majda Juvan

Avstrijci bi radi na Peci postavili vetrno elektrarno. Z vetrno energijo EU pokriva 5 % potreb po električni energiji. Njena proizvodnja se najhitreje povečuje. Le še na Malti, Cipru in v Sloveniji jih ni.

Biti v Sloveniji ZA, je velik problem. Vsekakor večji kot biti PROTI. Če si ZA od tega nimaš nič, če si PROTI lahko le pridobiš. Višjo odškodnino za zemljišče, višjo vrednost nepremičnine, višje nadomestilo za izpad dohodka, za motenje posesti, za duševne bolečine… in kar je še takega. To vsi, ki so leta in leta zavirali vse mogoče projekte, ki so bili v našem skupnem interesu, dobro vedo. Imamo tudi nekaj dežurnih strokovnjakov, ki se s strategijo PROTI dobro promovirajo in svoje, domnevno, veliko znanje in »zelenost« prodajajo v analizah in svetovanjih. Večino jih posredno ali neposredno plačujemo davkoplačevalci. In dobro jim gre.
Kot rečeno, Avstrijci bi vetrno elektrarno radi postavili na Peci. In na naši strani je završalo. Tisti večni  PROTI so se oglasili še preden so vedeli zakaj.
Tako kot so proti gradnji vetrnic na Volovji rebri. Najbolj glasni so v društvu za opazovanje ptic. Oporekajo vsem analizam, vsem dovoljenjem.
Tudi tisti, ki nismo strokovnjaki počasi dojemamo, da je ohranjanje biološke raznovrstnosti, ohranjanje živalskih in rastlinskih vrst vitalnega pomena. Ne le za rastline in živali, temveč tudi za ljudi. Temu torej ne gre oporekati. A nekako mi ne gre v glavo, da bi se na to elementarno logiko po samoohranitvi požvižgali povsod tam, kjer vetrnice so. In kot rečeno, povsod razen na Cipru, na Malti in v Sloveniji so.
Kdor malo potuje po tej Evropi, je seveda videl polja z desetinami in stotinami vetrnic. Priznam, da je pogled nanje sicer fascinanten, priznam pa tudi, da bi bila narava brez njih lepša.
Meni je Vremščica zelo všeč. V lepem vremenu je pogled na jadrnice na morju, nebeški. In vem, da z vetrnicami ne bo več ista. Tudi Peca ne. Še dobro, da je Kralj Matjaž v votlini in ga vetrnice ne bodo motile.
Si pa mislim, da so bili podobno zgroženi naši predniki, ko so na vrhu vetrovnega griča zagledali prvi mlin na veter. Nič manj vpadljiv ni bil. Da o grdih stebrih daljnovodov niti ne govorim. Pa nam niti na kraj pameti ne pade, da bi se jim upirali, saj brez elektrike, nihče med nami ne bi znal več živeti. Nazaj v kameno dobo ne moremo. Tudi opazovalci ptic in dežurni okoljevarstveniki ne.
In tudi zato tako težko razumem upiranje veterni energiji. Pa saj se upiramo vsemu! Mi ne bi nič gradili, le neskončno dosti elektrike si želimo. Pa poceni naj bo!
Tudi črpalna elektrarna Kozjak mnoge moti. Tam bi vodo v času manjše porabe elektrike črpali v zbirni bazen na vrhu Kozjaka, potem pa bi jo po podzemnih ceveh spustili v turbine. Tehnologija je preizkušena. A kaj, ko so proti kmetje. Zakaj ni jasno, vse razen zbirnega bazena in strojnice ob Dravi bo pod zemljo. Tudi, če odmislimo vse mogoče lobije, ki delujejo na področju energetike, nam očitno ni pomoči.
V prijetnih delavnih okoljih, kjer klimatske naprave poskrbijo za prijaznih 22 stopinj Celzija, je res prijetno razmišljati. Nekaterim idej za to, kako preprečiti vse kar bi prineslo kak kilovat elektrike več iz obnovljivih virov, nikoli ne zmanjka.
Medtem pa so priprave na 6.blok TE Šoštanj v polnem razmahu. Fino ne! Onesnaževalske kupone bo EU drago zaračunala. Mi pa plačevali. In takrat bodo spet pametni. Po možnosti isti, kot so pametni sedaj, ko se jim bolj splača biti proti.