Majda Juvan

Živali so pametne. Jedo toliko, da so site, tudi ubijajo le toliko. Tudi razmnožujejo se le po potrebi. Večina. In tudi svojega življenjskega okolja od katerega so odvisne, same nikoli ne uničujejo. Živali ne, ljudje pač.

V teh dneh se je ameriški predsednik Obama ponovno mudil v Mehiškem zalivu. Imel je kaj videti. Obljubljal je veliko, redki so mu verjeli. Na tistih obalah, ki jih je nafta že dosegla, vedo, da je življenja, ki so ga poznali in živeli, konec. Kaj bo čez leta, nihče ne ve. Iz Tankerja Exxon Valdez je na Aljaski izteklo mnogo manj nafte, pa je obala marsikje še danes zasvinjana. Exxon je po zaslugi svojih odvetnikov za odškodnino plačal drobiž. 500 milijonov dolarjev. BP jih bo 20 milijard. Dva slovenska proračuna. Približno. Za nas se to sliši nezaslišano veliko, a v resnici to britanske družbe, ki sodi med deset najbogatejših na svetu, ne bo niti zamajalo. Tudi iz tega je jasno, da je nafta posel, ki se mu podrejajo tudi največji politiki.
Na to sem se spomnila ob polemikah o plinskih terminalih v tržaškem zalivu. Ekologi opozarjajo na možnost nesreče, na to, da se bo temperatura vode usodno spremenila, na to, da  se bo z dna dvignilo srebro, ki ga je Soča v velikih količinah spirala v zaliv. A Italijani so za vsa opozorila gluhi. S Slovenijo se o terminalih ne bodo pogajali. Ko je poskušal še Pahor mu je Berlusconi mirno povedal, da naj bo tiho, če hoče dodatni pomol za Luko Koper in kdaj kasneje morda soglasje za drugi blok Krške nuklearke.Tako se veliki pogovarjajo z majhnimi.
Razumem, da je energija strahotno pomembna reč. Razumem, da se človeštvo po lastni presoji in izbiri ne bo selilo nazaj v kameno dobo. Tudi jaz se ne bi.
Plinski terminali so očitno velik posel. Lokacija v morju je priročna in dobičkonosna!.
Ni potrebno biti zelo pameten, da potegneš vzporednico z dogajanjem v Mehiškem zalivu. Dokler je nafta tekla na ploščad in v tankerje, so bili vsi navdušeni. Lastniki in Američani, ki so pobirali visoke koncesije in imeli poceni bencin. Ko se je zalomilo, se je izkazalo, da na takšno katastrofo nihče ni bil pripravljen.
Je res tako nemogoče, da bi se nesreča zgodila tudi v Tržaškem zalivu? Res ni mogoče, da bi strupeni plin pomoril vse kar bi živelo v krogu 10 ali več kilometrov? Kdo lahko kaj takega zagotovi? Komu sploh lahko verjamemo? Potem, ko se zgodi, je pa tako ali tako prepozno.
Tako kot je očitno že prepozno, da bi se izognili podnebnim spremembam zaradi katerih poplave odnašajo ljudi in premoženje tudi tam, kjer jih prej nikoli niso. Samo v zadnjih dneh se je zgodilo na Poljskem, V Franciji, v Avstriji  in na Hrvaškem.
Včasih smo tako visokim vodam rekli stoletne, zdaj niso več niti samo letne,, ampak že kar mesečne. Pa smo se še pred desetimi leti posmehovali  resnim opozorilom. Nekateri se še danes! Kot, da se bo z našo generacijo življenje na tej obli končalo.
Ja, prav res, po živalih bi se morali zgledovati.