Majda Juvan

Tako kot je bilo pričakovati, je Ustavno sodišče zavrnilo pobudo za ponovni zakonodajni  referendum o izbrisanih. Gre za veliko zmago Katarine Kresal. Mnogi so prepričani, da se ji je vse, kar se ji je letos dogajalo, dogajalo prav zaradi odločnosti pri reševanju problema izbrisanih.

Je že res, da je zmago izborila že na obeh zavrnjenih interpelacijah, je pa tudi res, da je končno sodbo le moralo ponovno izreči Ustavno sodišče. Pa čeprav so nas na krivičnost in nezakonitost izbrisa daljnega leta 1992 v zadnjih letih vedno bolj glasno opozarjali tudi iz tujine.
Ko govorimo o izbrisanih, pri nas nedolžnih politikov ni. Sedanja koalicija - v nekoliko modificiranih strankarskih variantah - je bila tako dolgo na oblasti, da bi lahko problem že davno rešila. Pa ga ni. Tudi ona je mencala. Bala se javnega mnenja, ki je nekritično in nerazsodno, ko gre za pozive na linč čefurjev in opankarjev. Samo kak forum si preberite in tudi vam ne bo več jasno kdo smo, kje in s kom živimo. Kdo je ta Slovenec, ki ima o sebi tako izjemno mnenje in ne dojame, da z vsako zapisano nacionalistično žaljivko z gnojnico poliva samega  sebe in svoj narod.
Izbrisani bodo zdaj lahko dobili stalno prebivališče in za tem vse druge pravice, ki na tem temeljijo. Niti ministrica ne ve koliko jih bo to želelo.
Si pa mislim, da jih ne bo malo. Kajti krivica se je vlekla tako dolgo, da  jih bo večina terjala zadoščenje. Če mene vprašate to zadoščenje vendarle ne bo samo simbolično. Živimo v časih, ko vsi, ki le lahko, pristavijo svoj lonček. Živimo v časih, ko celo odpravnina v višini 24-tih ali celo 72-tih plač ni nemoralna in neetična. Pa se tistim, ki imajo take pogodbo v žepu, ni zgodila nikakršna krivica. In verjemite, takoj, ko bi se jim ponudila možnost, bi te pogodbe tudi kapitalizirali. Tako kot so jih marsikdo že je. Tudi s tožbo.
Na tiste izbrisane, ki bodo zdaj končno lahko terjali poravnavo krivic, se bodo nemudoma obesili odvetniki, ki vedo kako se vsemu skupaj streže. In njihovi zahtevki ne bodo majhni. Za majhne je škoda njihovega dragocenega časa. To ve tudi ministrica. Le glasno noče povedati, ker, saj veste tema je občutljiva, državna blagajna v škripcih, ljudi, ki bodo prišli na plačilni dan pa ne bo malo.
A četudi, to ne pomeni, da je bila možna kakršna drugačna rešitev. Storjene krivice je pač treba popraviti. Cena leta 1992 storjene napake bo visoka. In šele, ko bomo lahko potegnili črto- težko je reči kdaj to bo- bomo videli koliko gorja in denarja bi lahko prihranili njim in sebi, če bi pri nas veljala pravna država. Prve vloge za sodno presojo izbrisa so bile vložene že leta 1994, prvo odločitev o nezakonitosti  izbrisa pa je Ustavno sodišče sprejelo že leta 1999. Levica je kot rečeno cincala in desnica nas je - tudi ob asistenci levice - leta 2004 že gnala na referendum. In uspela. Slovenci smo se izrekli proti tehničnemu zakonu o izbrisanih. In tako je šlo do danes. Do ministrice Katarine Kresal.
Bo država zaradi izbrisanih bankrotirala? Ne bo! Ne dvomim, da dokazovanje krivic ne bo enostavno.Tudi zakon o omejevanju vsote za popravo krivic je še v zraku. In z njim nova razglabljanja o pravicah enih in drugih.Verjetno bo tako, da bo marsikdo, ki računa na poplačilo, razočaran. A nekateri bodo uspeli.
Kazen mora biti vzgojna. Zaslužili smo si jo. V resnici so si jo zaslužili politiki, a kaj hočemo, mi smo jih volili. In vedno je narod tisti, ki zanje podstavlja svoja pleča. Prav zaradi tega je lahkost vladanja tako privlačna.