Majda Juvan

Včeraj smo bili prilepljeni na televizijske ekrane. Užaljeni minister Pogačnik, ki je prepričan, da ni nič kriv in rad pozablja, je odstopil. Zabrisana slika poslanca z obrazom  v dlaneh je potrdila, da mu je jasno, da je konec. In, da bo, če je v tej državi še komu kaj do poštenosti, končal na Dobu.

In potem je tu Plemeniti Zmago Jelinčič. Človek s stotimi političnimi življenji.
Vsej njegovi samozavesti navkljub se mu obetajo težave. Ljudstvo, celo tisti, ki v njem vidijo glasnika misli, ki jih sami ne upajo povedati na glas, dvomi. Niso vedeli, da lahko poslanci  ves parlamentarni stroj zavrtijo v svoje, tudi čisto osebne interese. In to ne le na račun nekih lopovov, komunajzarjev, kontinuitete, buzerenatov, ampak kar na račun nas vseh. Tudi njih samih.  Gotovo so se ob tem spomnili tudi na funkcionarske privilegije, županske stolčke,  trase cest preko sorodnikovega zemljišča in državne projekte, ki prinašajo zasebnikom lepe koncesije. Da o donosnih funkcijah v tem ali onem nadzornem organu, o ustanavljanju agencij in uradov, kjer ljudje, ki do včeraj niso vedeli nič, dobijo imenitne službe, sploh ne govorimo. Za večno. Levi in desni. Enkrat eni, drugič drugi. Tisti, ki nikoli niso bili v vladi pa vedno, ker so vedno jeziček na tehtnici. Vse to lahko poslanci uredijo. Zase in za svoje. Zakaj sicer sploh biti v politiki? Tudi zato se lahko tako zelo uspešno obkladajo, ker drug o drugem veliko vedo. Zato smo imeli 19 preiskovalnih komisij, ki služijo prav tem namenom. In v tem mandatu tudi že 19 izrednih sej DZ. Samo dve ali tri so bile namenjene krizi.
Čim slabše, tem bolje. Kako naj drugače razumemo pismo Dimitrija Rupla tujim veleposlanikom, v katerih jih, v imenu svoje trenutne stranke SDS obvešča, da v Sloveniji »zlo poskuša zatemniti slovensko sonce«. In to zlo, da je preteklost, odlikovanje Ertlu in Kučan, ki da se je spet oglasil??? Da je mera polna, so to teme, na katerih prav njegova stranka še vedno in kar naprej in vedno znova kuje svoj politični kapital.
Dimitriju Ruplu se očitno toži po pozornosti. Njegovi prijatelji, kot je rad imenoval pomembne diplomate, se zanj ne zmenijo več. Tudi po tem pismu se ne bodo. Doma pa bo spet na tapeti njegova nečimernost, užaljenost in neprofesionalnost. Rupla namreč kot uslužbenca zunanjega ministrstva, davkoplačevalci, še vedno zelo spodobno plačujemo. Njegova plača ne zamuja niti en dan. In kaj počne? Očitno ima veliko časa. Bere časopise, piše knjige in v tujino pošilja pisma v katerih bi tiste, ki ga sploh preberejo, rad prepričal, da je Slovenija zrela za državni udar. In, da naj se nikar ne čudijo, če bodo spomladi ceste preplavili demonstranti.
Janša jih je že napovedal, pismo pa lahko razumemo tudi kot poskus, da jih tujina ne bi razumela kot ego trip užaljenega politika, ki ve, da druge republike z demokratičnimi volitvami ne bi mogel nikoli postaviti. Primerjava glasov sedanje opozicije in koalicije mu, krizi navkljub, še vedno ni v prid.
Pa še to, koliko bo ostalo od Jelinčiča, trenutno ni čisto jasno.