Majda Juvan

Evro v Sloveniji še vedno uživa visok ugled, Večina  je prepričana, da bi nas recesija še bolj prizadela, če ga ne bi imeli. A dogajanja v nekaterih članicah EU kažejo na to, da ni  nujno rešilna bilka.

Kaj navadni smrtniki vemo o globalnih strategijah? Kaj navadni smrtniki vemo o gospodarskih trendih? O tem kako se reorganizira ali pa prestrukturira gospodarstvo ? Kaj navadni smrtniki vemo o financiranju gospodarstva in posameznih projektov? Malo ali nič. Konec koncev  kar nekaj je tistih, ki jih solidno plačujemo zato, ker menda vedo.
Ko smo vstopali v Unijo smo bili kar precej prepričani, da se podajamo pod okrilje povezave, ki nas bo, če bi se izkazalo, da je to potrebno - zaščitila tudi pred lastnim neznanjem in neumnostjo. Evropski parlament sprejema direktive, ki jih mora v svojo izvršno zakonodajo vključiti vsaka članica posebej. Če so dobre za velike in bogate, bodo menda ja tudi za nas.
Prišla je kriza. Sprva so nam zagotavljali, da je k nam sploh ne bo, potem pa, da je naša celo hujša. Izkazalo se je tudi, da tuji lastniki poskrbijo najprej in najbolj za svoj nacionalni interes. Ne za našega.
A imeli smo Evro. In smo bili veseli. Vsaj inflacija in deflacija nista višji kot drugje. Če ga ne bi imeli, kdo ve, če ne bi tudi mi bankrotirali kot Islandija, smo se bali.
In čakali. Če ne bo minilo samo od sebe, bodo že oni v Bruslju povedali kako naprej. Pa niso. Vsake toliko so nas okrcali, vsake toliko so povedali kaj o naših socialnih transferih in pokojninski reformi, sicer pa so nas pustili kar lepo pri miru. Zunanji dolg  se je povečeval, brezposelnost naraščala. Strukturnih reform ni na vidiku. Še od tistega kar je, po sindikalnih odzivih sodeč, ne bo kaj dosti ostalo.
Doma nas mirijo. Pripravili so izhodno strategijo. Tisti, ki to znajo, merijo kazalce  poslovnega zaupanja.
Od vsega še najlažje razumemo, da se najverjetneje prodaja občutni delež Mercatorja in NLB-ja. Ki menda tudi ni tako zelo dobra, kot so nas poskušali do sedaj prepričati.
Vse skupaj nas niti ne bi preveč skrbelo, če ne bi zdaj na velika vrata vstopile informacije o možnem bankrotu Grčije, Španije in morda tudi Portugalske! Aha, torej tudi to je mogoče! Tudi, če si del evroobmočja, tvoji politiki lahko odpeljejo tvojo državo v bankrot! Torej ni tako, da bi Veliki brat v Bruslju pravočasno zaprl pipico in zaukazal brezpogojno varčevanje?
Očitno ni nikogar v Bruslju, ki bi rekel, veste kaj vi tam doli, ne lomite ga s stadioni, pa z Univeziadami, svetovnimi prestolnicami kulture in podobnim, če nimate denarja niti za kruh? Ne očitno ni tako. Še manj verjetno je, da bi bil kje kdo, ki bi rekel, naj ne norimo 135-timi patrijami, če niti desetih ne moremo plačati.
Ne ni tako! Za večino nerazumnih nedopustnosti, smo sami krivi. Tudi za nesojeno stavbo notranjega ministrstva v katero se uradniki in policisti ne bodo vselili. Meni je vseeno zakaj ne, a že samo dejstvo, da sta dva ministra družno zapravila 60 milijonov davkoplačevalskega denarja in, da je zdaj vse kar zmoreta to, da s prtom kažeta drug na drugega, povsem zadošča za kazensko odgovornost prejšnjega ministra in natančno presojo politične odgovornosti sedanje ministrice. Vsaj eden pač mora biti kriv. Če ne oba!