Majda Juvan

Tako zelo smo odvisni od medijev. Ti nam narekujejo početje, ti nas usmerjajo v tisto kar je in, v tisto kar je trenutno v trendu. In vernikov ni malo. Vsak dan več jih je.
Res, če hočeš biti nekdo, če hočeš, da te bodo ljudje opazili, moraš početi reči, ki so trenutno moderne. Če hočeš biti nekdo ne moreš dvakrat na teden hoditi k telovadbi. Kot smo hodili nekoč. Tudi tenisa se ne splača več igrati. Zdaj je v modi golf. Tam se srečujejo pravi ljudje, tam se sklepajo posli…slišimo. In seveda vemo, da ni res. Tam se pomembni le slikajo, ostali pa upajo, da bodo vsaj po naključju kje blizu.
Če hočeš biti nekdo, potem ne boš hodil smučat na Vogel ali na Krvavec. Seveda ne. Kupil si boš vražje drago opremo za turno smučanje in se peš, ob robu smučišča - da se te bo videlo - odpravil na vrh. Ker turna smuka je in, ona z žičnicami pa out. Kje boš peljal dol, je pa že druga zgodba. Sveža je in je ne gre obujati..
Če hočeš biti nekdo se pred belim svetom ne boš postavljal s prijaznim bevskajočim mešančkom, ampak si boš za drag denar kupil nekaj posebnega. Moški najraje kaj velikega in agresivnega, da bodo ljudje na daleč videli kakšen mačo je lastnik, ženske pa kaj kosmatega s ploskim smrčkom, da se neuka raja, ki ga sreča, ko za lastnico rine v kak hrib, sprašuje ali se bo revše kar takoj zgrudilo ali pa bo vendarle odhroplo še do naslednjega ovinka.
Tudi navaden maček nič ne velja. Mora že biti kaj tako kosmatega, da ne veš kaj je spredaj kaj pa zadaj, kaj takega, kar je zaradi degeneriranosti več pri veterinarju kot doma.
In naprej! Če hočeš biti nekdo, ne moreš jesti vsega kar ti srce poželi. Bog ne daj! V modi je ortoreksija. Vse mora biti zdravo, eko in bio. Preverjena so le črviva jabolka. Domače olivno olje in v mlinu zmleta moka. Najboljša je tista z črvički in molji. Ta je zanesljivo bio. Verjamete na besedo.
Če to še ni dovolj, potem bo najbolje, da počakate na kozmični vpoklic in se hranite samo s prano. S kozmično hrano. Tudi v Sloveniji je gospa, ki že deset let ne je in ne pije. Prisegla bi, da je v tem času pridobila kar nekaj kilogramov. Nekdaj je zelo lepo pela, zdaj precej bolje živi od širjenja svojega prepričanja in razdajanja energije za to in ono. Vedno je komu za kaj manjka. Pa še po telefonu jo lahko pošlje, tako, da ni nepotrebnih potnih stroškov in onesnaževanja. Upam, da v teh dneh vsaj tu in tam  pokliče tudi na Haiti.
Tudi porodnišnice so out. Mlade mamice, ki kaj dajo nase rodijo doma, obkrožene s svojimi najbližjimi. Da tudi bratci in sestrice, dedki in babice, tete in strici v živo doživijo prihod novega družinskega člana. Jaz jih občudujem. Naj mi nihče več ne govori, da imamo opraviti s pomehkuženo generacijo. Ko sta se pred mnogimi leti imela roditi moja dva sinova, bi umrla od groze in strahu, če me mož ne bi pravočasno dostavil v porodnišnico, danes pa so mlade mamice tako korajžne, da rodijo kar doma. Kot naše praprababice. Je sicer res, da danes več kot polovica bodočih mamic zaradi tvegane nosečnosti porod pričaka na bolniški, a ko napoči pravi čas, se zavejo, da čez naravno ga ni.  Berem, da so pred dnevi eno komajda pravočasno pripeljali v bolnišnico.
Konec dober vse dobro. Kadar je dobro. V zadnjih dneh vidimo, da vedno ni. Je pa in!