Majda Juvan

Po bitki smo vedno vsi generali. V primeru smrti zdravnika Beričeviča, ki so ga pokončali lastni psi, ne bo nič drugače. Če bi vedel kaj se mu bo primerilo, bi gotovo tudi sam ravnal drugače in psov že dolgo ne bi bilo več med živimi.

Navadnim smrtnikom ne bo nikoli jasno kaj neki je vodilo zdravnika v boj z državnimi in pravosodnimi institucijami za ponovno dodelitev  krdela dokazano nevarnih psov. Večina tistih, ki se zanašamo na zdravo pamet, bi se psom odrekla. Stroka je vendarle dovolj jasno ves čas razlagala, da so zelo nevarni.
To je očitno vedel tudi sam lastnik, saj  po pričevanju sosedov, psov sploh ni spuščal iz ograjenega dvorišča. Ali takšno ravnaje ustreza definiciji vzornega ravnanja z bul mastifi, bodo morali pojasniti tisti veterinarski inšpektorji, ki so trdili, da ja.
Beričevičeva nesreča sta bila njegov vpliv in denar. Nekdo, ki ne bi imel ne enega, ne drugega, psov, ki so pred štirimi leti že razmesarili nič hudega slutečega Tržičana, ne bi dobil nazaj. Nesrečni zdravnik pa je najel najboljše pravnike, ki znajo najti procesne napake. Zadnja je bila storjena na pravobranilstvu, ki je brez pooblastila vlade, tožilo ministrstvo za kmetijstvo. In izgubilo. Vsi trije psi so bili dokončno spet doma. Tako Delo.
Višje cene, kot jo je, za svojo neracionalno privrženost živalim, lastnik ne bi mogel plačati. Verjetno ga le redki razumejo. Jaz priznam, da ga ne. Meni se zdi  sobivanje s takimi psi podobno vožnji z avtomobilom brez zavor. Kdo normalen pa bi se odpravil na pot, če bi vedel, da lahko že na prvem klancu ubije nekoga, ki bi se po naključju znašel tam? Le nekdo s samomorilskim nagibom bi s takim avtom tvegal svoje življenje.
Pes je zver. Trije nasilni psi, so tri nasilne zveri. To je Beričevič vedel. Za takšne pse se odločajo samo nekateri ljudje. Psihologi bodo vedeli kateri.
Vse hudo je za nekaj dobro. Vsaj tako naj bi bilo. Upam, da bo Beričevičeva smrt vendarle pripomogla k doslednejšemu ukrepanju v primerih, ko se bo izkazalo, da ljudje nimajo psov zato, ker bi jih njihova družba plemenitila, temveč zato, ker  poskušajo z njimi zapolniti kak svoj osebnostni primanjkljaj. Da bo ta smrt pripomogla tudi k temu, da psi, ki so petkrat težji od manjših otrok , ne bodo prosto tekali po sprehajališčih in po Šmarni gori. Da se prepotentni lastniki ne bodo od daleč drli na prestrašene starše, češ saj ne bo nikomur nič naredil!
Da bomo na prostem pri teh velikih pasmah vendarle spet  začeli videvati nagobčnike. Ker pes je nepredvidljiva zver.
Pogovor o tem, da vsak pes ni za vsakogar in za vsako okolje, bi moral biti stalnica. Rejci in lastniki pa bistveno bolj odgovorni kot so. Vsaj do drugih, če jim je že za sebe in njihove vseeno. Dober obet je že včerajšnje ravnanje policije, ki je po nalogu inšpektorja vse pse takoj usmrtila. Če bil jih pred širimi leti, bi bil Beričevič še živ.
Če pa bo edina korist od te nesmiselne smrti iskanje političnih točk, ki si jih vedno bolj nepomembna SLS poskuša nabrati z zahtevo po odstopu ministra, bo zamujena tudi ta  priložnost.
Meni je za SLS in ministra precej vseeno. Za otroke in odrasle, ki so izpostavljeni podivjanim zverem, mi pa ni!