Majda Juvan

Izredna seja DZ je bila  posvečena dvema temama. Ultri in protikriznim ukrepom. In kot je bilo pričakovati, je prva požela veliko večje zanimanje. Ne le med poslanci. Kar poglejte katera se je znašla na prvih straneh časopisov in na prvem mestu včerajšnjih poročil.

Ja prav res. Politika še dolgo ne bo izrinila politikantstva. Od kar nam kar dva programa nacionalne televizije dogajanje v Državnem zboru prinašata v naše dnevne sobe, pa sploh ne! Vsaka politična stranka potrebuje reklamo.
In Golobič prinese očitno veliko več kot protikrizni  ukrepi. Pa čeprav, resnici na ljubo, zaradi njegovega političnega preživetja ali pač političnega umiranja na obroke, naša država in mi z njo, ne bomo nič bolj bogati ali bolj ubogi. Ultra je uspešno podjetje in kot je znano se je – gotovo tudi zaradi političnega bremena - v dobršnem delu že umaknila v tujino. Če je  to tisto pravo, potem tudi prav. Gregor Golobič pa je zelo sposoben človek. Bil in bo. Si mislim, da bo on politiko manj pogrešal, kot bo politika njega.
Je pa zgodba o obstreljevanju med strankama Zares in LDS tudi zgodba o odločnosti in moči Boruta Pahorja. Ni velika. Premajhna je. Kar je res je res. Česa podobnega si v prejšnjem mandatu Nova Slovenija in Slovenka ljudska stranka gotovo ne bi mogli privoščiti. A tudi zato, ker je s svojo avtoriteto Janez Janša to preprečil, Nove Slovenije ni nikjer več, Slovenka ljudska stranka pa le še statira. Sama SDS pa ni bila dovolj močna in je občepela v opoziciji.
Politika je res umetnost, ki je navadni smrtniki ne razumemo najbolje.
Nerazumno se nam zdi, da se politiki ukvarjajo z drugorazrednimi temami, pomembne pa puščajo ob strani.
Med razpravo o Golobiču je bilo v dvorani veliko več poslancev kot med razpravo o SDS-ovih protikriznih ukrepih. Saj morda res niso dorečeni. In so izračuni narejeni takole čez prst, a glede na razmere, kjer Slovenija očitno ne ve ne kod ne kam, bi jim cvet slovenskega naroda vendarle moral vsaj prisluhniti! In jim, če je res tako, tudi pred javnostjo dokazati, da tiste milijarde, ki bi jo SDS rada kar tako na pamet razdelila, res ni kje vzeti. Saj ljudje nismo nori. Saj vemo, da če ni, pač ni!
Tako pa se zdi, da imamo v teh dneh opraviti z ministri,ki še najbolj spominjajo na razcepljene osebnosti. Ko se pogovarjajo z delodajalci imajo polno razumevanje za njihove težave, strinjajo se, da je država predraga, trg delovne sile rigiden, davčne obremenitve  prevelike. Ko se pred vrati zbere nekaj deset predstavnikov delojemalcev, ploščo obrnejo. Vedo, da so paleč prenizke, vedo, da fleksibilnost trga delovne sile pomeni rast brezposelnosti in obljubijo višje minimalne plače. Ne glede na vse. Ko so sami med seboj  pa modrujejo kako vse to spraviti pod isto streho. In državo zadolžijo za novo  milijardo in pol evrov. In so veseli, da je javnost zaposlena z Erjavcem, Golobičem, Zalarjem in Brezigarjevo, vodo in Miklavčičem.
Dostikrat se vprašam, kako jim je v resnici. Saj tega, da nikomur med njimi ni neprijetno, ne verjamem.
Saj vedo, da jih vidimo.