Majda Juvan

V Sloveniji imamo 12 zastopnikov bolnikovih pravic. Nekaj izkušenj so si že nabrali  in oglasili so se tudi ob primeru nesrečnega Bora  Nekrepa.
O njem skorajda ni mogoče povedati nič novega. A javnost  še vedno kar ne more dojeti, da pravega epiloga še vedno ni. Očitno se duhovi niti na zdravniški zbornici še niso pomirili. Člani drugostopenjskega  razsodišče, čigar sklep je skupščina Zbornice  zaobšla, razmišljajo o odstopu. To najverjetneje vendarle pomeni, da se tudi znotraj samega zdravništva le začenja utrjevati prepričanje, da bo o napakah zdravnikov potrebno govoriti, saj bodo sicer vse niti res začeli vleči mediji. Predvsem rumeni mediji.
Zastopniki pacientovih pravic so prepričani, da je bil primer Nekrep stihijsko prepuščen medijem, predvsem  rumenim medijem, ki so  tako bolnikom kot tudi  strokovni javnosti naredili veliko škode. S tem se velja celo strinjati, le puščice je treba usmeriti v pravo tarčo. Če bi se bolnišnica skupaj z zdravnico, strokovno odzvala na preštevilna neodgovorjena vprašanja, bi se starši do dneva današnjega gotovo že pomirili s kruto resnico, lečeča zdravnica pa bi tudi. Tako pa, kot vemo, starši še kar naprej begajo od ene do druge tiskovne konference, vse zdravniške organizacije pa se trudijo zanikati  vsakršne napako in krivdo.
Zdravniške napake so dejstvo. V ZDA letno zaradi njih umre 44 tisoč ljudi, v Evropi pa vsak 1000-i bolnik. Ni razloga, da bi bilo v Sloveniji kaj drugače. Naši zdravniki niso ne boljši ne slabši kot jih je večina v razvitem svetu, sistem, ki je povečini sploh kriv za vse te napake, pa tudi ne.
Zastopniki pacientovih pravic računajo na bodočo neodvisno agencijo, ki bi opravljala nadzor nad zdravstvom. Sama dvomim. Res ne vem zakaj bi bila ta agencija kaj bolj učinkovita kot so sedanji nadzorni organi. Pridevnik »neodvisna« pač kaj dosti ne pomaga. Dejstvo je, da je Slovenija majhna država. Imamo približno 7 tisoč zdravnikov. Do pred kratkim so prihajali iz iste fakultete,  staž opravljali na istih klinikah, hodili na iste kongrese, bili včlanjeni v isto društvo, sindikat in zbornico…pa kako se ne bi poznali? Davek majhnosti ni majhen. In to ne le na tem področju!
Saj bi najraje rekla, da se vsi, ki se znajdejo v konfliktu z zdravnikom ali ustanovo lahko zatečejo k pravni državi. K odvetniku in z njim na sodišče. A tega si resnično ne želim. Treba je namreč vedeti, da se proti tej praksi tako ustanove kot tudi zdravniki lahko branijo le s visokimi zavarovalninami. Kar odnese lep kos, sicer zdravljenju namenjenega denarja. Dobljene tožbe pa tudi ne pomenijo bolj zanesljivih zdravnikov. Nasprotno. Pomenijo, da se ti zdravniki – in bolnišnice z njimi- začnejo ogibati tveganim posegom, dragim  in negotovim terapijam in bolnikom, kjer je možnost zdrsa zaradi zapletenosti, velika. Ne naredijo tistega, kar bi morda vam pomagalo do zdravja, temveč le tisto in tako, da jih morebitna tožba ne bo dosegla. Ne nazadnje je to, ob privatizaciji, eden od razlogov za nujnost ameriške zdravstvene reforme. Imajo najdražji zdravstveni  sistem na svetu in kar tretjino ljudi, ki vanj ne morejo vstopiti. Samo po njihovi poti nikar!