Majda Juvan

Ob tem, ko bi nas politiki radi prepričali, da z enim Erjavcem stoji ali pade vlada, kaj vlada kar država bi lahko šla k vragu, se je nekje v nekih bistrih glavah in razumnih glavah, porodila akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu.

Ni izvirna. Iz Estonije so jo uvozili. Pobudniki, Društvo ekologov brez meja, so za mobilizacijo prostovoljcev uporabili sodobne komunikacijske poti. Čeprav so svojo namero objavili šele pred kratkim, je pripravljenost za sodelovanje v akciji napovedalo že več kot 20 tisoč ljudi. In časa za prijavo je še več kot dovolj. Akcijo naj bi izpeljali 17. tega aprila.
Prijavljajo se taborniki, gasilci, planinci, lovci – skratka vsi, ki so veliko v naravi in vidijo kakšni umazanci smo Slovenci.
V službo se vozim skozi gozd nad Črnučami.  Skozi gozd, ki je za mnoge izhodišče za Rašico. Tik preden je zapadel zadnji sneg, se je ob izhodišču te poti pojavil posteljni vložek, jogi po domače. Tisti, ki ga je odložil, ga ni prinesel na rami. Zakaj ga je odvrgel v gozd in zakaj ga ni odpeljal kak kilometer dlje na deponijo, gotovo ne ve niti sam. Na drugi strani se bodo potem, ko bo sneg skopnel, pod cesto in med drevesi ponovno razbohotile vrečke in plastenke. Tiste plastenke, ki jih zato ker je zdravo, med vožnjo praznijo športni kolesarji. In jih, da ne bi vozili kakšnega dekagrama več, odvržejo. Tako pač kot to na Giru ali Touru počnejo Armstrongi, Contadorji, Landisi in drugi. Si pa mislim, da jih organizatorji tam poberejo. Če tega ne naredijo že zbiralci spominkov.
V Sloveniji imamo odvoz smeti kar lepo urejen. Pustimo ob strani ločevanje in recikliranje, to je resnično v domeni politike in o njenih sposobnosti danes res ne bom izgubljala besed. Imamo redne kosovne odvoze in z nekaj truda se lahko tudi tisti, ki zbirnih mest nimamo ravno pred nosom, znebimo odvečne krame. Pa so vseeno vse grape polne odpadkov in smeti. Tega res ni mogoče razumeti. Če že nekdo naloži odpadke na prikolico, zakaj jih ne odpelje na deponijo, zakaj jih vrže v najbližji gozd? Saj menda vsi plačujemo odvoz smeti in, če ne že kar tako, z računom, bodo na odlagališču gotovo sprejeli tudi vašo kramo! Zastonj!
A takšni pač smo. Če se ozrem okoli sebe, nikomur ne bi pripisala takšnih grdobij. A očitno jih je, glede na vse kar leži okoli nas, veliko. 17-tega aprila bodo vse to pobirali prostovoljci. 200 tisoč ljudi  naj bi  pobralo 20 tisoč ton odpadkov. Vsak od sodelujočih bi moral pobrati 100 kilogramov. To je veliko, zelo veliko!
Vsekakor zelo upam, da bo 17-tega aprila lepo vreme. In upam, da bodo z Ekologi brez meja našle skupni jezik tudi lokalne komunalne organizacije. Bilo bi škoda  dobre zamisli in priložnosti.
Ne vem kako bo akcija organizirana na mikro ravni. A, če bo dovolj zbirnih mest, če bodo navodila jasna, sem prepričana, da bo poleg tudi veliko tistih,ki nismo ne taborniki, ne gasilci in ne upokojenci.
Ideja je super in res upam, da tistih, ki jo bodo poskusili zminirati ne bo preveč. Da pa bodo tudi taki, sploh ne dvomim. Vsak uspeh civilnih pobud, je neuspeh tistih, ki so plačani, da nekaj naredijo. In zato morajo nenehno dokazovati, da so nenadomestljivi, najboljši, predvsem pa silno dragoceni. Smeti so namreč že dolgo za mnoge zelo velik posel. In to ne le za ministre!