Majda Juvan

Slovenske železnice so brezno brez dna. Slogan, ki je že dolgo desjstvo. A Slovenke železnice niso Mura, Slovenke železnice so javni sistem, ki ga ne moreš ukiniti.

Tudi zato je bila umestitev na preštevilna vodstvena in malo manj vodstvena delovna mesta v tem gromozanskem sistemu, privlačna. Vse politične stranke so tam iskale rešitev za svoje zaslužne kadre. Pri tem je bila menda najbolj uspešna prav Janševa SDS, saj so železnice obladovali prav njeni sindikalisti. Generalni direktorjei so se menjavalikot po tekočem traku, izjemno dobro plačani delavski direktorji, predsedniki delavskih svetov in podobno pa so bili stalno isti. Silvo Berdajs na primer. Brez njegove privolitve nikakršen ukrep ni bil mogoč

Brez njegove privolitve nekaj več kot 1000 delavcev v teh dneh ne bi odšlo na čakanje.Na čakanje so odšli, ker jih je preveč. Približno četrtina od 8000 delavcev SŽ v resnici nima dela. Kljub temu je Berdajs lahko izjavil, da nikogar od njih ne bodo odpustili. Le mehkejše načine upokojevanja bodo pripravili. To najverjetnje pomeni, da bodo tistim, ki so dovolj stari, z državnimi subvencijami dokupili kakšno leto. In to ne bo poceni, saj imajo delavci SŽ nadpovprečne plače.

Tako je to, če delaš v državnem sistemu. Murini delavci te sreče niso imeli. Njim nihče ne bo dokupoval manjkajočih let. Tudi tistim iz MIP-a, IUV-ja, LTH-aja jih niso.

Jasno je, da takšnega sistema kot so železnice, ne moreš potopiti. Potniški promet prinaša izgube, tovor jim prevzema konkurenca. SŽ imajo menda kar nekaj deset zelo dobro plačanih svetnikov, ki so se tam ostajali po vsaki zamanjavi generalnega direktorja. Kako so svetovali, je jasno iz rezultatov. Konec lanskega leta je bila izguba SŽ 45 mio evrov, zadolženost pa 332 mio evrov. Jasno je, da je dodeljena pomoč države v višini dobrih 38 mio evrov, le kaplja v morje. Zanesljivo ne zadnja.

Tudi zato bi se meni zdelo razumljivo, da bi tisti,ki daje denar- konkretno minister Vlačič - malo bolj odločno pometel po sistemu, kjer so se leta nabirali zajedalci od katerih ni bilo nobene koristi. Tudi med sindikalisti, ki so svoj čas sprožili celo refernedum o tem kako naj bodo železnice organizirane, da ja ne bi nihče mogel poseči v njihove privilegije. In tudi med vse tiste svetnike in podsvetnike, ki so se tam nabrali. Slišim sicer, da je v vseh strankah v zadnjeh mesecih potekalo mrzlično reševanje njihovih kadrov iz sistema, ki ga očtno le čakajo tektornki premiki in čistke.. Nekaterim je uspelo, drugim ne.

Vsekakor pa tako kot je zdaj, ko se izgube kopičijo, potnikov ni, tovor pa je na cestah, ne more več iti. Tudi zato, ker je proračunska vreča prazna. Kdo bo tisti,ki bo vlekel prave niti, je meni vseeno. Lahko tudi Nemci. Ki se jim tudi pregovorno nedotakljivi sindikalisti morda ne bodo tako smilili, kot se očuitno morajo našim.

Postavite se kdaj pred železniški prehod in poskusite šteti potnike v vagonih. Razen med jutranjo konjico, so prazni. PRAZNI! Zakaj?

Moja frizerka pravi, da se iz Kamnika v Ljubljano z vlakom vozi 50 minut. Z avtom pa 15. Potrebujete še kak podatek?