Majda Juvan

Ministrstvo za delo pripravlja zakon o malem delu. Ta zakon naj bi končno prinesel tudi več reda na področje študentskega dela. Študentje se  predlogu upirajo, poznavalci trga delavne sile pa menijo, da bo prav mladim omogočil hitrejše zaposlovanje. Tudi zaposlovanje za nedoločen čas.

Minister Matej Lahovnik je prav pred kratkim ponovno opozoril na dejstvo, da se je v zadnjem letu pri nas kar 85 odstotkov vseh, ki so delo dobili, zaposlilo za določen čas. Ne zato, ker bi si ti to želeli, temveč zato, ker je to ljubše delodajalcem. Odvečnih delavcev se lahko znebijo tako rekoč čez noč. Kako dela nekdo, ki vsaka dva ali tri mesece čaka ali mu bo delodajalec podaljšal pogodbo ali pa ne, si lahko mislimo. Kakšne hude pripadnosti firmi ali delu zanesljivo ne čuti. Le zakaj bi jo
Potem pa je tu še študentsko delo. Ne vem kako je sedaj, a ne tako dolgo tega je  bila cena za posojeno študentsko napotnico10 odstotkov honorarja. In na študentsko napotnico so delali tudi dedki in babice.
Ministrstvo za delo sedaj predlaga omejitev študentskega dela na 672 uri na leto, zaslužek na letni ravni pa ne bo smel presegati letne minimalne plače. Preračunano to pomeni, da študent, po novem, ne bi smel delati več kot približno tri ure na dan. Tisti, ki ste kdaj študirali veste, da nekdo, ki obiskuje  predavanja in vaje in želi študij končati v roku, niti pod razno ne more  toliko delati. Drugače je seveda s tistimi, ki ne študirajo in imajo študentski status  zato, da lahko delajo. In takšne imajo delodajalci najrajši. Mnogo raje kot tiste, ki jih je treba zaposliti in jim omogočiti normalne delovne pogoje, bolniške, dopust, regres, nadomestilo za malico in prevoz. Tistemu, ki dela prek napotnice ničesar od tega ni potrebno plačati. Pa tudi v zdravstveno in pokojninsko blagajno ni treba nič vplačevati. Tudi zato bodo, vsaj tako kot študentje, za sedanjo ureditvijo žalovali tudi delodajalci..
Študentje so ogorčeni. Grozijo z referendumom. Študentske organizacije že prirejajo protestne akcije. Zanimivo je, da se z najbolj glasnimi  študentskimi funkcionarji niti večina študentov ne strinja. Če morajo tehtati med študentskim delom in morebitno redno zaposlitvijo po študiju, bi se jih večina takoj odločila za slednjo.
Pred predlogom je še dolga pot. Vprašanje je kakšen bo na koncu.
Upam, da bodo na ministrstvu vztrajali pri zamisli po kateri naj bi bilo vso delo enako obdavčeno. Ne nazadnje, so ministri, ko so ugotavljali kakšni minusi so v pokojninski in zdravstveni blagajni, obljubljali, da bodo, ko gre za davke, izenačili vse dohodke. Podobno je tudi v večjem delu Evrope, kjer takšnega študentskega dela kot pri nas, ne poznajo. Če bi bili študentje za delodajalce enako dragi kot vsi ostali delavci, bi se  ti gotovo odločili za nekoga, ki bi v firmi videl svojo dolgoročno priložnost.
Priložnostna dela, nenadno povečanje obsega dela ali začasne potreba po nekem znanju, ki ga sicer v firmi ni, pa bi še vedno ostala študentom. Oni bi dobili toliko kot sedaj, le delodajalce bi stali več. Konec koncev, le zakaj pa bi morali celo z zakoni in predpisi podpirati izogibanje davkom in obveznostim. Če ti pač morajo biti, naj bodo enaki za vse. In naj ne bodo nižje za tiste, ki tako ali tako vedno  iščejo – in mnogi tudi najdejo - načine, da se jim izognejo.