Majda Juvan

V Ljubljani je bil Zbor za republiko. Ker so udeleženci praviloma posamezniki iz desnosredinskih strank in njihovi simpatizerji, so bili govori predvidljivi. O nesposobnosti sedanje vlade je tekla beseda. In o predsedniku, ki se je namenil odlikovati Tomaža Ertla.

Zbor je politična združba. Nihče ni pričakoval, da nam bodo povedali kako se pretolči iz  krize. Niti tega, da bi bili radi v koži sedanjega predsednika in ministrov, niso rekli. Ker tudi ne bi radi bili. Še kakšno leto bo očitno tako slabo, da bi si to želel le tisti, ki bi se namenil v relativno kratkem času politično umreti. Česar si opozicija ne želi. Tudi mi ne. Je že prav, da so. Si predstavljate, da na volitvah nikoli več ne bi imeli nobene izbire?
Je pa seveda tako, da je, ko spregovori opozicija, nabor tem predvidljiv. Prav gotovo ni mogoče pričakovati, da bi  bivši minister za javno upravo razložil kako natančno naj bi se v državni upravi zmanjšalo število uradnikov. Sam je imel štiri leta pa jih ni mogel. Tudi bivši minister za gospodarstvo težko govori o prestrukturiranju slovenskega gospodarstva, saj se ga niti v času debelih krav ni uspel lotiti. Bivši finančni minister tudi ne more reči nobene o tem kako bi bilo nujno zmanjšati davke na plače, da bi delavcem ostalo kaj več, če pa je v svojem mandatu raje kot te z nizkimi plačami, razbremenil one z visokimi. Morda bi kaj lahko rekli o nujnosti pokojninske reforme, ki so jo poskušali tudi sami izpeljati, a je za priljubljenost med ljudmi mnogo bolje biti proti. Zakaj bezati tudi, ko ti ni treba?
A brez vsake škode in brez skrbi za lastno verodostojnost  lahko rečejo veliko in še več o odlikovanju Tomaža Ertla. Saj tudi v časopisih in na televiziji vsak dan piše in se govori da “odločitev predsednika države, da odlikovanje za zasluge v času akcije Sever podeli nekdanjemu vodji tajne službe Udba Tomažu Ertlu, močno razburja slovensko javnost”. Torej sme razburiti tudi Zbor za republiko. Pa poslanko Evo Irgl in tudi samega predsednika največje opozicijske stranke Janeza Janšo.
Od vsega povedanega je mene v resnici razburila samo ena reč. To je tisti stavek o tem kako je zaradi tega odlikovanja silovito razburjena tudi slovenska javnost!? Saj se morda res ne gibljem med pravimi ljudmi, a povedati moram, da v zadnjih desetih dneh nisem srečala prav nikogar, ki bi to odlikovanje sploh omenil. Vse kaj drugega skrbi in jezi ljudi. Briga jih Ertl!
Saj tudi jaz vem, da načela štejejo, a v časih, ko je pomembno vse kaj drugega, od politikov tudi pričakujemo vse kaj drugega. Tako kot tile naši politiki se lahko pogovarjajo ljudje za gostilniškim pultom, od katerih nihče nič ne pričakuje. Tako  pravdanje pride prav tistim, ki vedo, da ključnih odgovorov na ključna vprašanja nimajo, a vedo, da morajo kljub vsemu nekaj početi in govoriti, da jih ljudje ne bodo pozabili.
V resnici pa je tudi  meni vseeno ali bo Ertl to odlikovanje imel v vitrini ali pa ne. Pravzaprav si mislim , da ga ne bi smel imeti. Pa ne zato, ker je takrat naše miličnike poslal na hrvaško mejo samo zato, ker mu je tako naročil takratni slovenski politični vrh- komunistična oblast, bi rekli v današnjem žargonu - temveč zato, ker se ni takoj, ko so politiki začeli to odlikovanje zlorabljati za svoje vsakodnevne politikantske igrice, zanj za vedno zahvalil. Vsak normalen penzionist bi se. A priletni Ertl očitno res verjame, da to on še vedno ni.