Majda Juvan

V Ljubljni je bil Bill Clinton. Bolj postaven kot kdajkoli. Tudi bolj uspešen kot kdajkoli. Svoj predsedniški mandat je menda zaključil skorajda z bankrotom, zdaj pa premore na računu nekaj milijonov dolarjev. Ugiba s4e, da ata Bill dobi za vsako svoje predavanje okoli 100 tisoč dolarjev, na leto pa jih spravi skupaj  kakšnih 100. Predavanj, namreč.

Priznam, da me zelo zanima ali je tudi Kosovarjem zaračunal 100 tisoč dolarjev? Ali pa so oni izračunali, da se jim bolj splača postaviti mu pozlačeni spomenik. Malo me je presenetilo le to, da so mu spomenik postavili zato, ker je sprožil bombardiranje Natovih sil na Srbijo. Kaj hočemo, živimo na Balkanu, pa če nam je prav ali ne..
In tisti bolje obveščeni že spet omenjajo rožljanje z orožjem na Balkanu. Na področju Bosne in Hercegovine  je menda bolj napeto, kot se zdi nam, ki prek Piranskega zaliva v zadnjem času sploh ne vidimo več. Potem pa je tu še prav ta zaliv. Celo v zvezi z razmejevanjem  hektolitra vode – vedno bolj prava se mi zdi ta oznaka za vse kar se nam sosedom in nesposobnim politikom dogaja- nekateri omenjajo pokalice. Da se sosedje, ki smo si bili za časa Juge najbližji, brez njih o meji ne bomo mogli dogovoriti. Prav privoščila bi obojim politikom , da bi se udejanila tista Billova napoved, da bomo čez 50 let, če se ne bomo zmenili za podnebne spremembe, oboji brez obale, ker jo bo zalilo. Morda bi tudi zato veljalo premisliti smiselnost zapisovanja medsebojnega sovraštvo v gene našim potomcem. Kako  hudo je to in kako dobri smo pri tem lahko vidimo doma vedno, ko kdo kje omeni kakšne kosti..
Me pa veseli, da ima naš Pahor v teh časih, ko se mu na glavo podira vse kar je s svojimi napovedmi stavil na kocko, čas za brezskrbno pohajkovanje po Čopovi ulici. In ugotavljam, da ga spremlja sreča. Sama živim v Ljubljani že več desetletij pa na Čopovi še nikoli nisem srečala ne Pahorja, ne pokojnega Drnovška, ne Kučana. Kaj šele Clintona! On, Pahor, pa takole mimogrede, naleti prav nanj. Res genialna ideja borcev za dobro ime našega predsednika! Državljani smo ostali brez besed!
A, očitno Clinton našemu predsedniku le ni uspel povedati čisto vsega tam na Čopovi in je moral Pahor še na predavanje, ki ga je menda plačal  slovenski Diners Club. Mimogrede, saj se spomnite, da je ta za lastnike črne Dinersove kartice v Slovenijo pripeljal že Ala Gora, Pa Bena Afflecka in Naomi Cambell.
In kaj je slišal Pahor pomembnega?  To, da morata Hrvaška in  Slovenija najti tako rešitev, ki bo primerna za obe strani. In, da Bill lahko na vprašanje ali je recesije že konec odgovori na tri načine: Ja, je konec, ne, ni je še konec in morda, je je konec!
Veliki ljudje so pač veliki v svoji preprostosti. In veliki ljudje si res zaslužijo pozornost državnega vrha in nacionalne televizije, ki je vse skupaj prenašala v živo.
Danes naj bi kocka padla v Zagrebu. Sabor  bo odločal o sporazumu. Še ta teden naj bi ga spet premleval zunanjepolitični odbor slovenskega parlamenta..
Sama nimam občutka, da je modri Clinton  Pahorju  kaj dosti pomagal. Morda le s tem, ko nam je pokazal kako neinventivni, neučinkoviti in tudi prav nič pretirano pametni, ko gre za usodna vprašanja našega bivanja, so lahko tudi veliki. Ne le majhni. Je pa res, da veliki znajo to pretopiti v velike denarje. Za svoj žep!