Majda Juvan

Desus je do sedaj že večkrat zašel v težave. Praviloma so jiih zakuhali bolj ali manj avtoritativni predsedniki strank. Tako nekdaj Rous, kot danes Erjavec sta tudi povsem osebno zelo ambiciozna gospoda, ki imata o strankarski disciplini zelo jasno predstavo.

A težava je v tem, da je v tej stranki, tako kot se za upokojence spodobi, kar nekaj članov ki so v živlejnju že kaj izkusili in so dovolj stari, da jim ni treba več skrbeti za lačna usta nedorasle dece. In kdaj vendarle hočejo pokazati, da se ves svet le ne vrti samo okoli modookega predsednika. Desus je svoj jeziček na tehtnici vedno dobro tržil. Res pa je, da je to v glavnem veljalo za predsenike. Rousu je moral Janša dati lepo plačo v kabinetu. Erjavcu pa obrambni resor. Ostali so smeli glasovati.
Podobno je tudi v zdajšnjem mandatu. Ministrskih mest je sicer Desus dobil več, a na stolčke niso sedli  strankarski ljudje. Erjavec  je moral pristati na nestrankarske kandidate. Dr. Svetlika, Ploštajnerjevo, sedaj Gjerkeša. Le sebi je izboril ministrski položaj. Iz poznavalca patrij se je čez noč prelevil v ekologa in komunalca.
In življenje bi tudi v Desusu lahko mirno teklo naprej, če se ne bi začeli upirati nekateri strankarski veljaki, ki jim je vloga  Erjavčevih  zvestih in poslušnih podanikov presedla. Gjerkeš, ki se za zdaj uspešno skriva v svoji novi pisarni, je bil le kapljica čez rob.
Gotovo ni nepomembno, da sta se Erjavcu uprla najbolj prepoznavna Desusova poslanca. Tudi tisti, ki malo bolj pogosto pogledamo v parlament, si obrazov Godca, Jurše in Urha, ki so z mesta vodje poslanske skupine razrešili Žnidaršiča, ne zmoremo priklicati pred oči.
Z izgonom Rizmana in Žnidaršiča bo Desus gotovo izgubil. Tudi zato, ker sta se ob Erjavcu prav ona dva edina oglašala, ko je bilo potrebo v javnosti razložiti kakšno stališče. Ostali so očitno opravljali le funkcijo pritrjevalcev in glasovalcev. To ni kak poseben greh. V večini strank je takšnih večina. Je pa zoprno, ko izbruhnejo volitve. Takrat je dobro imeti koga s katerim se lahko vsaj malo postaviš in pohvališ
Ne vem kako se bo razpletlo naprej. Scenarij za stranko ni nujno dober.
Ni pa nujno to slabo za demokracijo v tej državi. Od nekdaj sem bila v dvomih ali je Desus politična stranka ali pa je vendarle to bolj sindikat, ki ve na katero struno je treba zabrenkati, da mu bodo upokojenci namenili dovolj glasov za še en mandat.
Naj se le malo zravsajo med seboj, naj le pokažejo, da niso nič boljši in nič manj zagrebeni kot vse druge politčne stranke. Naj se le vidi, da imajo politiki največkrat pred samo le sebe in svoje mandate. Da ne bomo preveč naivni.
In, da ne bomo pozabili, da je ob upokojencih v tej državi tudi zelo veliko mladih, pogosto tudi prav nič srečnih in zadovoljnih ljudi. Pa tudi niso nič krivi zato, da je tako. In celo svoje stranke, ki bi se, vsaj načeloma, gnala za njih, nimajo. Je pa res, da tudi, ko so jo imeli, kaj dosti od nje ni bilo. In si  je potem tudi niso več izvolili.