Majda Juvan

Martinovanje je eden od bolj donosnih slovenskih praznikov. Vinarji in pivci so najbolj veseli, ko se Martin umesti na sredo tedna. Takrat imajo vso pravico ga praznovati kar deset dni, oziroma dva vikenda.

Letos se nam prazniki niso najbolje izšli. Večina jih je na sobote in nedelje. Je pa zato sveti Martin padel tako lepo, da bolje ne bi mogel. Sam po sebi  ponuja dvakratno praznovanje.

Slovenci smo znani ljubitelji  žlahtne kapljice. Tudi tisti manj žlahtni se ne upiramo. Ni jih malo, ki pijejo vse kar teče in ima v sebi alkohol. Povprečen Slovenec spije letno 10 litrov čistega alkohola. To je 100 litrov piva  ali pa 40 litrov vina. Tako statistika. Sama pa mislim, da so te količine še precej višje. Zato, da dosežete vinsko povprečje- 40 litrov vina letno- je dovolj, da ga na teden spijete 7 decilitrov. Deci na dan. En deci dnevno pa manda lahko zdravemu človeku samo koristi. Vsi vemo, da  v prijateljski družbi od hrani in pijači, steče tudi precej več.

Ko gre za alkohol, smo Slovenci izrazito razdvojeni. Ko govorimo o moriji na cestah smo vsi zgroženi in vsi se zaklinjamo, da bi bilo treba  pijance s cest spraviti za vsako ceno.  Načeloma.

Ko pa gremo vsak v svoje ali prijateljeve gorice in zidanice, se nam takoj odpre nov svet. Vino postane žlahtna pijača bogov, postane zaklad, ki ga daje le naša slovenska zemljica, postane tržno blago, ki ga je nujno treba prodati, da  nam naši vinarji in njihovo grozdje ne bo začelo uhajati k sosedom in, da potem njihova brozga ne bo iz prodajnih polic izrinila naše plemenite, drage kapljice. Tam sredi vinogradov se tudi nam zdi razlaga, da je izraz » biti vinjen« krivičen,  ker češ ljudje so redko pijani od vina. Si mislim, da ob vseh domačih kleteh, trditev resne presoje ne bi prestala, a sliši se všečno. Če si vinar. V pravi vinski kleti vse dobi  plemenito patino in resnico. Celo tisto, da naj bi sveti Martin postal dela prosti dan, se v določenem okolju sliši čisto v redu. Ni čudno, da glorije slovenskim vinom in vinogradnikom pišejo naši najboljši novinarji.

Dejstvo je, da bomo z razdvojenostjo, ki nas Slovence tako zelo bega, ko gre za vino, morali nekako razčistiti. Ni mogoče piti in biti trezen. To, menda zmorejo le enologi. A oni spijejo zalo, zelo malo. Količine v naših  kleth pa so takšne, da bi moral vsak Slovenec na leto spiti vsaj 100 litrov vina.

Tudi sama imam zelo rada dobro vino. Takšno, malo sladko. Takšno nad katerim pravi poznavalci vihajo nos.

A vseeno ne razumem zakaj  je med odnosom do kajenja, ki  je že nekaj let povsem zavrženo početje - in med pitjem alkohola tašna razlika.  Oboje je majhnih količinah užitek, ko prestopimo mejo je smrt.

Cigarete bi nekateri izgnali še iz zasebnih prostorov, a o tem, da bi za volan smeli sesti le popolnoma trezni, se  nismo mogli poenotiti. O tem, da bi tiste,ki se vseeno prekršijo, doletele drakonske kazni, tudi ne. Ne razumem! Saj ne gre za prepoved. Tudi pri tobaku ni šlo. A za ukrpe, ki bi preprečili, da bi zaradi pijancev umirali nedolžni ljudje, bi pa že morali poskrbeti. Takokot pri kajenju, kjer pač s svojim cigaretnim dimom ne moreš več zastrupljati  tistega, ki tega noče.  A  očitnoje naš odnos do alkohola veliko bolj  toleranten, veliko bolj  prvinski in veliko bolj sprevržen.

No čisto brez moči tudi v teh dneh nismo. Taxijev je veliko in tako dragi kot je lahko nesreča nikoli ne morejo biti.