Majda Juvan

Bil je referendumski vikend. V Ankaranu in v Mirni so se ljudje odločili, da hočejo svojo občino. Da jim bo bolje so prepričani in, da bodo poslej sami odločali o svoji usodi.

Zadnjo besedo bo imel  Državni zbor, a glede na to, da  že nekaj sklicev nazaj ni naredil nič, da bi preprečil nesmiselno in nesmotrno drobljenje občin, ni verjetno, da se bo na stran pameti in zakona postavil ravno zdaj. V Sloveniji  namreč imamo  zakon po katerem naj bi občina imela vsaj 5000 prebivalcev, a se ga nikoli nismo držali. Vedno se je našlo toliko razlogov za ustoličenje novih županov in podžupanov, da se z majhnimi administrativnimi določili, ki jih je nekdo enkrat zapisal, drugi pa so jih v najvišjem zakonodajnem telesu potrdili, nikomur nikoli ni dalo ukvarjati. Tudi zato ne, ker nobena koalicija nikoli ni mogla z gotovostjo vedeti kdaj nespoštovanje zakonov ne bo prišlo prav tudi kakšnemu izmed njenih zaslužnih strankarskih veljakov.
Obe morebitni novi občini sta seveda veliko manjši. Ankaran premore 3000 tisoč duš, Mirna pa še pol manj. Ankaran je pomemben delček naše države. Ne le, da je ob morju, kar je v teh časih veliko šteje, tudi Luko ima. In luka je velik  gospodarski subjekt od katerega si nova občina obeta velike dobičke. V zaledju je tudi nekaj zemljišč, ki jih bo nova občina  tržila in imenitno služila. Pobudniki referenduma sicer postavljajo v ospredje ekološke kriterije, a kdo ve, kako bo že čez nekaj mesecev, ko se bo ekipirala nova občinska uprava in bodo postali do sedaj prikriti interesi teh in onih, zelo oprijemljivi in zelo dosegljivi. Tudi Ankarančani so krvavi pod kožo. Tako kot tisti,ki so sočasno izvedli referendum v preostalem delu koprske občine, ki se je jasno izrekel za ohranitev enotne občine. Kateri interes lahko v takšnem primeru prevlada, mi ni jasno.
Svojo občino bo morda dobila tudi Mirna.
V vseh kampanijah za nove občine je v ospredju nesluteni rascvet novega lokalnega subjekta. O stroških pobudniki referendumov ne govorijo prav veliko.
A ti so neizbežni. Nikjer delovanje občinskih uprav ni voluntersko. Povsod imajo župana, povsod imajo vsaj enega ali dva podžupana. Vsaj eden od teh funkcijo opravlja profesionalno. Ima tudi tajnico, poslovne prostore, treba je imeti svetnike, ti  pa sejnine in tako dalje in tako naprej. In nič od tega ni zastonj.
Po dostopnih podatkih bodo letos stroški za občinsko upravo najbolj zadolžene slovenske občine Gornji Petrovci 160 tisoč evrov. Gornji Petrovci imajo 2000 prebivalcev. Preračun pove, da morajo vsi prebivalci za svoje občinske žene in može  letno prispevati po 80 evrov. Tudi dojenčki in socialni upravičenci.
Povsod je in bo tako.
Pošteno je treba je povedati, da so nekatere mini občine samostojnost izkoristile. Tako zelo, da so zgradili tudi kaj česar niso potrebovali. V že omenjenih Gornjih Petrovcih je občina vsakega prebivalca zadolžila za več kot 1500 evrov. Župan je sicer prepričan, da bi jim ta dolg morali plačati drugi – po možnosti domnevno bogati Ljubljančani - a jaz le upam, da bo zmagala razsodnost in odgovornost. Ker sicer bo res tako, da si bodo lokalni šerifi še naprej gradili spomenike, plačevali pa jih bomo vsi davkoplačevalci. In želja po novih občinah ne bo nikoli zmanjkalo, Ker jih je tako lepo imeti.