Majda Juvan

Cepljenje je gledano  globalno, močno podaljšalo življenjsko dobo . Tam, kjer je dostopno vsem,  najbolj. Tam, kjer zanj ni denarja, je povprečna življenska doba še vedno 35, 40 let.

Nikoli, ampak res nikoli, ne bom pozabila ugledne, že takrat priletne pediatrinje, ki je, na moje opravičevanje, da tretjega odmerka  cepiva  Di-Te Per  sin ni dobil pravočasno, ker zanj, kot hud bronhitičar ni bil dovolj zdrav, bevsknila, da skrbna mama že poskrbi, da se kaj takega ne zgodi. Da nobena skrbna mama ne bi tvegala zdravja in življenja svojega otroka. Neskončno sem bila užaljena in prestrašena. V cepljenje sem verjela.Vse se je dobro končalo, kasneje so ga cepili, in nikoli ni zbolel za temi usodnimi boleznimi. A trpek spomin je ostal.
Ko se je desetletja kasneje pojavilo gibanje, ki naj bi staršem dalo pravico, da svoje otroke cepijo ali pa tudi ne, priznam, da teh ljudi nisem razumela. Še danes jih ne prav dobro. Zdeli so se mi neodgovorni in egoistični. Če je generacija precepljena v dovoljšni meri, so zaščiteni tudi tisti otroci, ki imajo resnične kontraindikacije za cepljenje. So bolezni in stanja, ki cepljenje onemogočajo.
Pri cepljenju gre v resnici za odgovornost do svojega in do drugih otrok.
A v današnjih časih, ko postaja egoizem prevladujoč odnos do sobivanja, to pač neradi slišimo. Pač v duhu » jaz imam pravice, vi imate pa dolžnosti«
In potem se je pojavila nova gripa. Cepivo je že na voljo.
A sledilo je presenečenje. Medijski linč cepiva in vseh, ki so ga zagovarjali. Neko dekletce - samo upam, da v resnici le ni  novinarka -  ki  je za oddajo Svet na kanalu A  pripravilo prispevek o cepljenju  zdravnikov v KC je posnetke pospremilo s komentarjem, da so tam peščico  zavedenih zdravnikov cepili z brozgo, ki jo je država neodgovorno kupila za davkoplačevalski denar!? Sama sem ostala brez besed. Urednik Bojan se za nedopustno neprofesionalnost ni opravičil. Še huje je to, da tudi  protesta zdravnikov ni bilo. O Svetu na Kanalu A si lahko mislimo kar si hočemo,  a dejstvo je, da ima veliko gledalcev.  S tem pa tudi veliko odgovornost. Tudi o novinarjih vsi sodimo, ne najbolj prizanesljivo. A kaj si misliti o zdravniški stroki, ki ob tako povedanem obnemi in ne reče ne bele ne črne. Jaz prav nič dobrega, priznam!
Zaradi smrti bolnice, se je interes za cepljenje povečal. V resnici, mu v cepilnih centrih kar težko sledijo.
Nihče ne more vedeti kako se bosta preventiva in bolezen obnašali v prihodnjih mesecih. Katera bo boljša, katera bo močnejša.
Če se bomo cepili, si vsaj očitati, da se nismo, ne bomo mogli.
Kaj pa tveganje? Saj tudi jaz vem, da je. Tudi jaz poznam nesrečne zgodbe.
Tehtanje med škodo in koristmi je velika uganka, ki je tudi najbolj sodobna znanost še ne zna vedno razvozljati.
Od rojstva naprej tvegamo. Tudi po nepotrebnem.
Tvegamo, ko sedemo na kolo, v avto ali v letalo. Tvegamo, ko se spustimo po smučišču. Tvegamo, ko prvič pojemo aspirin. Tvegamo, ko pojemo nekaj kjer so skriti arašidi…
In res je, tudi s cepljenjem tvegamo. A bodimo vsaj toliko razumni, da se pri tehtanju  zanašamo na strokovne informacije. . Bog ne daj, da bi se zadovoljili z novinarskimi.