Majda Juvan

Recesija je globoka. Sindikati javnega sektorja so bili postavljeni pred dejstvo, Ker ni denarja bodo morali na usklajevanje počakati. Niso zadovoljni. Čez mesec dni bodo skupaj s predstavniki drugih sektorjev odšli na delavske demonstracije. Zadnje velike demonstracije so bile pred natančno štirimi leti. V Ljubljani se je takrat v mrazu in snegu zbralo 40 tisoč ljudi.

Tudi pred štirimi leti so delavci demonstrirali proti načrtovanim reformam. Proti enotni davčni stopnji, ki naj bi dvignila konkurenčnost gospodarstva ter proti spremembam na visokošolskem področju,  proti zdravstveni reformi in proti pokojninski reformi. Ulica je delovala. Vlada Janeza Janše se je umaknila. Umaknila je predlog enotne davčne stopnje, umaknila je pokojninsko reformo.. Odrekla se je tudi sistemskim rešitvam v zdravstvu in v visokem šolstvu. Namesto tega je področji prepustila samoregulaciji in podjetniškim pobudam. Posledice so  očitne.
Skratka demonstracije leta 2005 so bile velik uspeh sindikatov. Ulica deluje. Si mislim, da bo tudi čez mesec dni. Sindikalisti imajo prev, ko pravijo, da slabi časi niso čas za reforme.
A leta 2005 nam je šlo dobro. Zelo dobro. Takrat je bil pravi čas za reforme. Ni naključje, da so prav v tistih letih domala povsod po Evropi izpeljali pokojninske reforme. Upokojitveno starost so dvignili na 65, celo 67 let. V dobrih časih je lažje kupovati odpustke. A kot rečeno, sindikati so bili proti, vlada se je ustrašila in vse je ostalo po starem
Za nazaj je lahko biti general, a vprašanja ostajajo. Zdaj lahko ugibamo ali je imela Slovenija takrat možnost svoje življenje zapeljati  drugam in drugače? Bi z reformami vsaj takrat prestrukturirali takšna podjetij kot je bila Mura? Bi bila danes kriza v Sloveniji kaj manjša? Ne pa, da je pri nas huje kot v Nemčiji, Italiji, Franciji, na Češkem in še kje? Bi bila luknja v zdravstveni in pokojninski blagajni kaj manjša?Je bil takrat še čas za kakšno pametno strategijo? Ali pa smo tudi takrat že imeli preveč zanič, morda pa celo preveč pokvarjene politike in menedžerje!
Ne glede na to, da bi lahko  iz povedanega sklepali, da so za nastalo situacijo krivi  prav sindikalisti, ki na cesti spodnesejo vsakršne spremembe in reforme, moram le jasno povedati, da  sem  vesela, da jih imamo. Niso krivi sindikati, krive so nesposobne in nemočne vlade, ki so  jim razmere v vseh teh letih, takšne kot so bile, ustrezale! Ki niso z zakonodajo, predpisi in zgledom preprečevale vseh ekcesov, ki danes delajo bedake iz vseh,ki niso pristavili lončka? Ki so vedela, da za Sloveniji intenzivne proizvodnje niso rešitev -niti nekdaj imenitni Prevent ne bo preživel - pa niso nič naredile. Ob povampirjenih menedžerjih in nadzornikih, ki so jih politike delegirale v podjetja, so delavci krvavo potrebovali  sindikate.
Zatorej, čez mesec dni  bodo Ljubljano ponovno preplavili sindikalisti. In Pahor bo popustil. Tako kot je Janša. A za dobrobit mojih otrok se sprašujem, kje enkrat bo nekdo vendarle prijel v roke svinčnik in izračunal. Kaj naše potomce v resnici čaka, če bo šlo tako naprej in, če se bodo vse vlade še v naprej tako strašno grozno bale predvsem za svojo rit. Za vse ostale pa jim bo vseeno!