Majda Juvan

Sporazum Pahor- Kosor je prvovrstna politična tema. Deblokada  hrvaških pogajanj z EU rešuje eno temeljnih načel sobivanja v skupnosti. Za možnost širitve gre. Za možnost širjenja trgov in  političnega vpliva EU, gre.

EU je z zapletom med Slovenijo in Hrvaško spoznala kaj načelo konsenza pomeni v praksi. Pomeni, da lahko ena država kadarkoli blokira pristop druge. V našem primeru Slovenija Hrvaško, v veliko bolj usodnem katerakoli, recimo,  Turčijo. Da o tem kako bo, ko bodo na vrsti Bosna, Srbija, Črna Gora ali Kosovo sploh ne razmišljamo.Takrat se bo verjetno izkazalo, da bi balkanski kotel lahko pripeljali v EU le, če bi vse države  bivše Jugoslavije, v to združbo vstopile sočasno. Le tako bi otopile vpliv vseh dosedanjih balkanskih vojn.
A to v Bruslju – na našo srečo -  dojemajo šele sedaj, ko spremljajo zaplete med tistima dvema državama za kateri se je zdelo, da sta  za medsebojni sporazum najbolj zreli.
Kosorjeva in Pahor sta sklenila dogovor za katerega obe strani zagotavljata, da je pravi, pa čeprav v resnici ni še nič dogovorjenega.
Ob takih dogodkih je komuniciranje z javnostjo zelo pomembno. In tu so Hrvati mnogo, mnogo boljši. Stipe Mesič je preveč izkušen politik, da bi se mu tisti gol, ki da ga je Kosorejeva zabila Pahorju, zarekel. Seveda se mu ni! S tako jasno in hitro izjavo je miril domačo javnost in  opozicijo, ki prav tako kot naša, čaka na spodrsljaje svoje vlade.
In kako so se odzvali naši strokovnjaki? Uradni govorec zunanjega ministrstva je zatrdil, da odločitvi Slovenije ni botroval diktat velikih?! In to je rekel potem, ko že vse leto poslušamo nejevoljne bruseljske uradnike, ki jim – po njihovem- drobnjakarstvo  Slovenije še kako preseda. To reče potem, ko tudi naši dosedanji, manj politično obremenjeni evropski poslanci, ki so zaplet spremljali iz Bruslja, povedo, da je slovenska blokada tam razumljena kot strel v koleno. Lastno, seveda! Za piko na i se oglasijo še Američani, ki dajo jasno vedeti, da so si še kako prizadevali za dogovor.
Reakcija slovenske opozicije je pričakovana. Na tak razplet so lahko le upali. Notranjepolitične teme, ki so praviloma vse povezane z gospodarsko krizo in reformami, so za politično rabo opozicije  neprimerne. Marsikaj s čimer se sooča sedanja vlada je posledica napak prejšnje in večino puščic koalicija z lahkoto odbija.
Odnosi s Hrvaško pa so neizčrpen vir dobivanja in izgubljanja političnih točk. Del opozicije  je takoj obudil idejo o referendumu. Realno gledano, sta  Pahor in Kosorjeva z dogovorom kupila čas. Morda bi bilo dobro, če Pahor  rešitve meje le ne bi obljubljal za čas pred vstopom Hrvaške v EU. Ko bosta enkrat obe državi znotraj Šengena, bo lažje in tisti škaf vode ne za nas in ne za sosede, ne bo tako usoden. Poleg tega pa bodo takrat Hrvati že morali bolj kot na sever gledati na jug. Ko bodo določali meje s Srbijo in Bosno- tako na kopnem kot na morju-  se bo šele prav izkazalo zakaj je Balkan od nekdaj veljal za sod smodnika. In Slovenija bo velikodušno svetovala. S pametjo in izkušnjami, ki si jih je pridobili prav z medsebojnimi pogajanji. In teh že do sedaj ni malo. Pa še se  jih bo nabralo.