Majda Juvan

Vlade so na tem svetu zato, da vladajo. Volivci pa jih volimo. Za vse vlade tega sveta so reforme kot so davčna, pokojninska in zdravstvena, lahko usodne. In naša menda pripravlja kar vse tri na enkrat. In to v najhujši reseciji po drugi svetovni vojni.A sploh vedo kaj delajo?

Pahorejva ekipa je krmilo prevzela v izrazito slabih časih. Vsaka primerjava z razmerami v katerih je odstotke preštevala prejšnja, je čista demagogija. Edino kar drži kot pribito je to, da bi ključne reforme – davčno, zdravstveno in pokojninsko-  ki jih v tej državi čakamo že leta,  prejšnja lažje speljala, saj je imela na voljo več denarja za blažitev prehoda. Pa jih pač ni, ker se je upravičeno bala, da  bi ji jih  volivci zamerili. Na vseh treh področjih bi namreč šlo za zaostritve. Za višje davke, manjše pokojnine za daljšo delovno dobo in  višje dajatve za manjši obseg zdravstvenih storitev. In tako se je prejšnja vlada raje odločila za obratno smer. Nekritično je uvedla  nove olajšave, davke za najbogatejše  je celo znižala, izboljšala je uskladitev pokojnin in dopustila totalni kaos na področju zdravstvenega varstva. Ker smo si – po njenem – to lahko privoščili. V takih razmerah  volitev skorajda ni mogoče izgubiti.
A jih je vseeno. Kar je najverjetneje dokaz, da je res ni bilo škoda.
In kaj naj naredi vlada, ki jo imamo sedaj? Ta pravzaprav nima prav nobene izbire. Vse tisto, kar bi morala narediti prejšnja, bo morala pač ta. V slabših časih in z manjšimi možnostmi.
Davčna, pokojninska in zdravstvena reforma so vsaka zase projekti, ki jih večina vlad ne preživi brez pretresa. Običajno za njihovo izpeljavo en mandat niti ne zadošča, pa četudi vlada v sedlu zdrži štiri leta. Če nanje pogledamo bolj pragmatično, pa je sedanji mandat  naravnost idealen za ostre reze. Zaradi recesije, ki do temeljev najeda življenjsko raven in gospodarstvo, vlada za novi mandat nasploh nima kakšnih prav velikih možnosti. Volivci praviloma nismo racionalni in politike sodimo predvsem po svojem počutju in žepu. Ker se tega najverjetneje vsaj tisti razumnejši ministri in politiki– ne trdim pa, da so takšni vsi in v vseh strankah- zavedajo, je izpeljava vseh treh reform prav v teh časih, razumna.
In kaj nam bodo te reforme prinesle?
Velikih dilem ni. Višje davke za tisti del prebivalstva, ki se ga splača obdavčiti, ker je najbolj množičen, pokojninski sistem s katerim bo na tak ali drugačen način zagotovljeno, da bo tistih, ki bi dobivali pokojnine po 20 ali celo 30 let malo ali nič in zdravstveni sistem, kjer bo za obvezno in dopolnilno zavarovanje mogoče dobiti manj storitev kot sedaj. Skratka reforme bodo , da bi bile uspešne, morale prinesti vse to, za kar politiki trdijo, da ne bodo.
Da se bomo državljani tako rekoč vsemu od naštetega upirali, je jasno. A kot  rečeno, vlada  je zaradi krize tako ali tako že v škripcih. Če bi jaz bila opozicija, bi ji z veseljem nagajala, spodkopala je pa ne bi. Naj le opravi zoprno, a nujno delo. Množic, ki gredo rade na volitve, ne bo težko prepričata, da se jim godi krivica. In sedanji opoziciji bo na naslednjih volitvah pot na oblast na široko odprta. Tudi to je demokracija. Dokler se menjajo, je vse dobro in prav.