Majda Juvan

Zgodovina je veda, ki kritično in nepristransko raziskuje dogodke iz preteklosti. To je veda, ki ohranja naš zgodovinski spomin, z njo lažje razumemo sedanjost in z njo lahko predvidimo tudi prihodnost. Vse to je zgodovina.

Skratka zgodovina je nekaj prav zares imenitnega. Tisti, ki je nima, tudi prihodnosti ne bo imel. Tudi to je eden od aksiomov, ki ga dostikrat - tudi tako na pamet, ker se pač dobro sliši - radi ponavljamo.
A v resnici je zgodovina polna laži, zlaganih mitov, lažnih epopej in ponarejenih zgodovinskih dejstev. Krepijo jih dvomi v Darwina, pa Jezusa in Nerona. Krščanski svet še danes ni povsem prepričan ali naj se zaradi križarskih vojn opraviči, nekdanje kolonialne države še danes sedijo na pokradenem bogastvu. Vojne vedno  zaradi svojih interesov sprožajo politiki. Posvetni in cerkveni. Tako je bilo nekdaj in tako je danes. In vedno so žrtve. Nekdaj so bile predvsem med vojaki, danes jih je večina med civilisti. Bolj zaleže, bolj grozno je in mediji jih bolj slikovito pokrijejo.
Če mene vprašate, med obupom matere ubitih otrok v Palestini , Izraelu ali v Afganistanu, ni nobene razlike.Ko jih gledam, o tem ali so s prave ali z neprave strani, sploh ne razmišljam. In meni je jasno, da so tisti, ki so te smrti povzročili krivi. O tem sploh ni nobenega dvoma. A, ko bo vojne enkrat konec bodo ti, ki so ubijali v imenu končnega zmagovalca junaki, tisti, ki bodo ubijali v imenu poraženca, pa bodo zločinci. V vojni je tako bilo in vedno bo. In vedno je tako, da zgodovino pišejo zmagovalci. Tudi v Nemčiji, ki je vojno izgubila so jo. In uradno danes nihče ne dvomi.
Kako pa je pri nas? Pri nas pa tako pametni pač nismo. Pri nas pa bi del politične oligarhije za vsako ceno želel to temo ohraniti še za prihodnje predvolilne debate. Pa čeprav, upam vsaj, smo jih že vsi siti..
Koga od običajnih ljudi, ki se morajo truditi za vsakdanji kruh, ki bi radi, najboljše za svoje otroke in, ki jih zanima ali bomo sploh uspeli ohraniti kakšno vrednoto ali pa nas bo povampirjeni kapitalizem tako psihično kot fizično povsem zmrcvaril, koga od teh torej, v resnici še zanimajo nijanse nekih zmotnih odločitev pradedov in prastricev. Osvoboditelji so osvoboditelji, kolaboranti so kolaboranti. In večina jih je danes že mrtvih. Namesto, da bi skrbeli za to, da se – Bog ne daj-  v nekih prihodnjih časih tako usodna delitev naroda ne bi mogla več ponoviti, jih pogrevamo, z njimi manipuliramo in, če le gre, zastrupljamo še tiste, ki so se rodili petdeset let po drugi vojni.
Evropski parlament vsako leto sprejme kopico resolucij. Takšnih od katerih je življenje članic vitalno odvisno. Recimo o podnebnih spremembah, zdravljenju raka,  pretoku delavne sile… Zagotavljam vam, da za večino niti slišite ne. A o tej, ki jo je tako imenitno mogoče povezati z našo nesrečno zgodovino in ki je politikom v tolikšno veselje, bomo še izgubljali čas in energijo.