Majda Juvan

Ekonomisti so imeli prav. Ko se bo na koncu tunela že začela kazati luč, bo kriza šele pokazala zobe. Brezposelnost in primanjkljaj v javni blagajni bosta naraščala, potrošnja  bo padala. Okrevanje je še daleč.

Vlada menda rešuje kar se rešiti da. Znižala ali pa zamrznila bo plače v javnem sektorju. Na vrsto bodo prišle tudi pokojnine in socialni transferji. Tudi tu bo vlada potegnila zavoro. Po svoje razumljivo.
Tako kot marsikje v bolj bogatih državah, tudi pri nas sistem socialnih pomoči že načenja željo po delu. Na jesen je to najbolj očitno. Ko pridelovalci sadja  iščejo sezonske delavce, jih v Sloveniji ne dobijo. Morajo jih uvoziti iz Romunije, Moldavije in še od kod.
Je pa res, da smo socialna država, ki najšibkejšim mora stati ob strani. Le pregleda nad tem, kateri to so, nimamo najboljšega. Zelo verjetno tisti, ki se v tej množici predpisov in zakonov najbolje znajdejo, nimajo s socialno ogroženostjo nič opravit. Pa so vseeno vsi pred dnevi dobili draginjski dodatek
Kot rečeno, recesija je Sloveniji šele sedaj začela prav kazati zobe. Konec koncev so nas še pred letom, ko smo bili pred volitvami, eni in drugi prepričevali kako krize sploh ni, če pa le bo, bo Sloveniji  gotovo obšla. In to so razlagali levi in desni, naši in njihovi. Zdaj so vsi pametni. Od prejšnjih, do sedanjih in do sindikalistov, ki so tako ali tako vedno isti. Vsi vedo, da so vedeli že takrat.
Globalna kriza je dejstvo.A  marsikaj je pri nas vendarle bolj narobe kot bi smelo bilo.Če mene vprašate, smo si za marsikaj sami krivi. No, bolj pošteno povedano, krivi so naši politiki. Tisti, ki na krilih svojih strank sprejemajo nedopustne ukrepe in zakone, ki dolgoročno slabijo državo in državljane. Zakone katerih edini cilj je krepitev politične oligarhije in strankokracije. Medtem, ko so se v ozadju igrale velike igre z lastninjenjem vsega kar je bilo v tej državi kaj vredno pa še ni propadlo ali bilo že pred tem razprodano, smo se naivni volilci veselili evra več pri plači, draginjskega dodatka, poceni vinjet, zastonj malic, brezplačnega varstva v vrtcih, učbeniških skladov. Delili so se tajkunski krediti, »naši« so sedali za bajno plačane položaje. Mnogi niso o delu vedeli nič, drugi so vedeli le, kako vse to speljati v prave žepe. Za delavce nikomur ni bilo mar.
Pa je sedaj kaj drugače? Rada bi verjela, da je! A si žal ne upam. Draško Veselinovič, Matic Tasič, Goran Brankovič…. NLB. Slovenske železnice, če hočete še Triglav in Vzajemna. Istrabenza in Laškega sploh ni treba omenjati…
Tako je to v naši državi. S takšno popotnico tudi našim potomcem ne bo lahko!

In kaj v tako usodnih časih počnejo poslanci? Si morda razbijajo glave s tem kako bi preprečili bankrot države? Oh, kje pa! Oni imajo važnejše delo.
Opozicija se hoče meniti o evropski resoluciji o totalitarizmih, o žrtvah vojnega nasilja in o vojnih grobiščih modrujejo. Verjamejo, da se tu nabirajo politične točke!
Le kaj bi se moralo zgoditi, da bi ti izbrani predstavniki ljudstva te teme prepustili stroki? Grožnja z izrednimi volitvami? Dvomim!  Bi raje o zdravstveni reformi? Lepo vas prosim? Razprava o ukinitvi poslanskih privilegij? To pa bi morda že bila tema, zaradi katere bi tudi oni začeli razmišljali o prihodnosti. Vsaj o svoji, če jim že za tiso, ki nas vse skupaj čaka, ni kaj dosti mar!