Majda Juvan

Počitnice gredo nepreklicno h koncu. Šola je pred vrati, vračajo pa se tudi politiki. Žal! Ali pa dobro? Tole nabijanje samopromocijskih tem je, ne le prežvečeno, ampak za državljane, ki politike kar dobro plačujemo, tudi žaljivo. Za to si jih pa res nismo izvolili, mar ne!

V Slovenski demokratski stranki nase, tudi med počitnicami, sistematično opozarjajo na svojih spletnih straneh. Jezi jih korupcija. Onih drugih, seveda! Tako zelo so jezni, da so ustanovili še eno preiskovalno komisijo. Tokrat sta tarči Zoran Janković in Drago Kos. Izplen komisije je mogoče napovedati. Nikaršen bo. Nobena preiskovalna komisija v parlamentu do sedaj še ni končala svojega dela in slovenske javnosti ni obogatili s kakšnim novim spoznanjem. Le s stroški, s katerimi ti Naočniki in Očalniki – saj se spomnite teh dveh literarnih kerlcev- osrečijo davkoplačevalce. Za neumorno delo se dajo namreč dodatno nagraditi. Ker mislijo težke misli o domnevnih lopovih, se ti amaterski preiskovalci seveda ne morejo ubadati še z zakonodajno oblastjo. Tudi zato je dvorana državnega zbora v glavnem prazna. Le koga zanima državni proračun? Ali pa morda zdravstvena reforma, če pa lahko obdelujemo Zorana Jankovića!

Tistim, ki jih niti domnevne lopovščine niso streznile, je včeraj s svojim bistrim umom in ostrim peresom priskočila na pomoč še Eva Irgl. Zgrožena je, ker v Sloveniji nismo obeležili dneva spomina na žrtve totalitarnih režimov!

Le zakaj se gospodična ni sama lotila priprave takšne obeležitve. Kot predsednico komisije za spoštovanje človekovih pravic, bi jo njena stranka gotovo podprla. Si mislim, da bi manifestacijo lahko pripravila kar v krajih od koder prihaja. Na Primorskem bi je bili zelo veseli. Si predstavljate kako dobro bi se njen protikomunistični traktat ujel z njihovo himno Vstani Primorska, ob kateri gredo zaradi domoljubnega naboja kocine pokonci vsem Slovencem, ne le Primorcem. Pa se ni odločila. Verjetno je prefrigana Eva ugotovila, da trenutno ni v najboljši tekaški formi. Strankine spletne strani so udobnejše.

V tiste konce tudi Ljudmila Novak še lep čas ne bo šla nikomur razlagat kako je škoda denarja za obnovo bolnišnice Franja. Saj je res, da je, ko nisi več v parlamentu težko priti v medije, a vedno velja premisliti ali je vredno tvegati osebno dostojanstvo in zdravo pamet. Če jo imaš, seveda.

Ali pa morda v časih današnjega razumevanja profesionalnega novinarstva, to niti ni potrebno. Ko sem spremljali pogovor ene od slovenskih novinark, celo učiteljic na fakulteti, o tem kako je država kriva, ker bomo davkoplačevalci zapornikom morali izplačati odškodnine za slabe razmere v zaporu, mi je res prišlo na misel, da so danes najboljši novinarji tisti, ki znajo tudi najbolj poceni promocijo nekega odvetnika, predstaviti kot družbeni problem. Objektivna informacija, realne možnosti in denarne omejitve so pa nekaj s čemer naj se ubadajo drugi. Glavno je, da bo rejting!