Majda Juvan

Pred časom je minister Gaspari je zelo jasno in brez olepšav povedal, da je študentsko delo anomalijo na trgu dela. Težko mu je ugovarjati. Nobenega razloga ni, da delodajalci za študentsko delo ne plačujejo običajnih davščin. Predvsem zato ne, ker velik del, domnevno študentskega dela, s študenti nima nič.

Trgovanje z napotnicami, ki jih za 10 odstotkov od zaslužka, priskrbijo študentje s statusom, je staro desetletje in več. Za delodajalca je tak domnevni študent najcenejša delovna sila. Ker ni študent, je vedno na voljo, ker se dela, da je, je poceni. Ker ima po možnosti že družino in si nedela ne more privoščiti, ne ugovarja. Pa čeprav mu delodajalec ne da dopusta, in ne plačuje nobenih prispevkov.

Kot rečeno, tudi sama mislim, da gre pri študentskem delu za anomalijo A krivi niso ne študentje, ne delodajalci. Kriva je država, ki vse te stranpoti pozna in jih dopušča. Ne razumem zakaj je potrebno iz vsega skupaj delati tak cirkus, če pa imamo davkarijo, ki naj bi natančno vedela koliko kdo zasluži in koliko kdo za kaj plača. Zakaj ne moremo pri nas, tako kot so lahko marsikje drugje, določiti ravni nad katero bi vsi, ne glede na status, plačevali davek po določenih stopnjah. Študenti, zaposleni in upokojenci. Zakaj omejevati, veliko bolje bi bilo zaslužke obdavčiti. Sistem olajšav bi bil še vedno možni korektiv. Izenačiti bi morali tudi obdavčitve izplačil in delodajalci ne bi imeli razlogov za iskanje lukenj v zakonih..

Pri teh naših skrivalnicah študentje namreč niso osamljeni. Cel kup izjem imamo. Od avtorskih pogodb po katerih se dela vse mogoče, do zaslužkov upokojencev.

Vsi vemo , da ni ravno malo tistih, ki tudi po upokojitvi delajo. Kar je dobro. Gledano z zornega kota državne blagajne pa je malo manj dobro, da je tudi njih država s svojimi zakoni in predpisi prisilila v vse mogoče skrivalnice. Prav gotovo tudi vi poznate koga, ki v svoji firmi po upokojitvi dela toliko kot prej, le status spremeni. Vodenje je formalno prepusti mlajšemu sorodniku, vse ostalo je kot prej. Vključno z zaslužkom. Le zakaj je to potrebno? Tudi pri upokojencih bi lahko država določila mejo nad katero pač davki uravnavajo željo po delu in zaslužku. Vse ostale omejitve so odveč. Vsakdo bi sam presodil kaj se mu še izplača in kaj ne več.

Delo je delo.Vsako naj bo opravljano pošteno in za vsak zaslužek naj delavec in delodajalec plačata primerni davek. Pri tem je različen odnos do zaslužka študenta, redno zaposlenega in upokojenca nepotreben. Vsem nam je jasno, da v državi vsi potrebujemo zdravstvo, šolstvo in socialno in , da je za vse to potrebno nabrati denar. In zelo se strinjam, da prav od vseh zaslužkov. Tudi študentskih in upokojeniških, če so pač tako visoki. Če že pravimo, da smo socialni in solidarni.

Vidite kako preprosto bi znali urediti stvari ljudje, ki nismo strokovnjaki, si pa predstavljamo, da tudi v visokih birokratskih sferah, zdrava pamet, ne more škoditi.