Majda Juvan

Na predvečer obletnice pokola v Srebrenici, so ga »sneli« z vlaka. Zaradi Šengenske meje, so vedeli, da je na vlaku človek, ki bi lahko bil nevaren. Pri sebi je imel pet bomb. Josip Zagajski jih je v Slovenijo nosil zato, da bi slovenskim politikom na svoj način povedal, da s Hrvati ni šale.

Nikoli ne bomo izvedeli kaj natančno se je pletlo v glavi hrvaškega veterana. Tudi tega ne, ali je čisto zares imel namen bombe aktivirati pred slovenskim parlamentom. A že to, da je eno poskusil na sami policijski postaji, govori o tem, da je bil njegov namen resen.
Josip Zagajski se je slovenskih politikov lotil zato, ker verjame, da so na poti njegovi državi. Tisti,ki so jo on in njegovi soborci z velikimi žrtvami izborili v zadnji vojni.
Po dokaze ni treba daleč. Sanader je odstopil zato, ker Slovenija blokira tako zelo želeni vstop Hrvaške v EU. Vse bi bilo lažje, če bi že bili tam, si verjetno mislijo mnogi Hrvati, mnogi državljani ene najbolj zadolženih držav v Evropi. Dobili bi pomoč, dobili bi subvencije, Evropa bi financirala nov investicijski zagon, Evropa bi poskrbela za nova delovna mesta, Evropa bi….. in tako dalje in tako naprej. Pa saj se tudi sami še spomnimo idealiziranih obetov izpred nekaj let.
Politiki so najhujši strup na tem svetu. Delujejo hitro, učinkovito in na velike množice. Bolj so učinkoviti in morilski kot vsi vojni strupi, ki so si jih kemiki izmislili do sedaj. Potrebujete kak boljši dokaz kot je Balkan. Ali, če hočete, potrebujete kak boljši dokaz kot je Srebrenica.Zaradi političnih interesov- domačih in vsesvetovnih- je umrlo 8 tisoč Bošnjakov.
In ni težko razumeti vojnega veterana, ki vse to ve, ki je vse to doživljal na svoji koži, da se je v njegovi- verjetno res bolni – glavi porodila zamisel o končni rešitvi.
Kajti iz ust politkov, naših in sosedovih, je v minulem letu slišal marsikaj. Predvsem pa to, da so krivi oni drugi. Da ne bodo odstopili niti za centimeter. Kar so državljani obeh držav glasno pozdravili. Vsak pač svoje.
Obe politiki sta se ujeli v past. Sodeč po mnenju poznavalcev evropske politike- recimo, da so to evropski poslanci,ki so se po prvem mandatu vrnili domov-  si je Slovenija z blokado, poslala strel v koleno. Saj morda bo spet shodila, a šepala bo še dolgo.Nismo si pridobili ugleda, pridobili smo si status povzročiteljice težav.
In hrvaški politiki, ki so očitno boljši diplomati, so to znali izkoristiti. In mediji so njihov gnev odločno prelivali v srca takih kot je Zagajski.
Ne vem ali Pahor in Kosorjeva mislita resno, ko obljubljata iskanje rešitve. Ne vem, kje bi jo lahko našla. Če želita obe politiki svojima narodoma dobro, bosta dogovor o meji  -uradno ali pa tudi ne- zamaknili za desetletje ali dve. Ko tisti, ki se zdaj najbolj repenčijo, ne bodo več v prvih vrstah. Kako bo Slovenija izpeljala deblokado, mi ni jasno. Predvsem zato ne, ker ga ni nacionalnega interesa, ki bi  zagovornike principa« čim slabše, tem bolje« prisilil v racionalni razmislek. Se mi pa tisti, ki bodo zdaj pihali kašo, nič ne smilijo. Saj so jo tudi kuhali.
A bombaš iz vlaka ima gotovo somišljenike. Čim dlje bodo politiki zastrupljali naroda, več jih bo.