Majda Juvan

Zdaj, ko so volitve mimo, zdaj, ko vsaj sami pri sebi  tudi v strankah že vedo, kako jim je v resnici šlo, se lahko lotimo tudi drugih tem. Ena od tistih, ki gotovo zbuja velike dvome v to, da živimo v pravem času, na pravem palnetu in pod okriljem prave  povezave, je tudi zelena trgatev. V teh dneh se je je lotilo nekaj več kot sto slovenkih vinogradnikov.

Saj mi verjetno ni potrebno posebej povedati, a bom vseeno. V šolo - od vrtca do diplome - sem hodila še v prejšnji državi. V sistemu, ki mu bom večno priznavala, da nam je otrokom  dal občutek relativne enakosti in vere v svetlo prihodnost. Odrasli, ki so morda že dvomili, pa so bili toliko pametni, da nas s svojimi strahovi niso zastrupljali.
Verjetno je bilo pri zgodovini. Ali pa pri naravi in družbi. Učiteljica nam je risala temačno podobo imperializma in pogoltnega kapitalizma. Da bi nam otrokom, pokvarjenost tistega sveta,  približala, je povedala zgodbo o ameriških veleposestnikih, ki pšenico, koruzo, kavo in kar je še takega, raje mečejo v morje kot, da bi jo poceni prodali lačnim. Otroci smo zgodbo poslušali z odprtimi usti. Da nekdo uničuje čisto dobro hrano!? Po večini lačni sicer nismo bili, smo pa prihajali iz družin, kjer se je vsako nagnito jabolko skrbno obrezalo in porabilo.
Nauk zgodbe je bil seveda premišljen in časom primeren. Kapitalisti so pokvarjeni, tak sistem nima prav nobenih možnosti. Prava sreča je, da mi živimo v socializmu!
Pa so leta minila. Socializem tudi in dobili smo tisti zavrženi in pokvarjeni kapitalizem. Ko je vstopal na velika vrata tudi v naše kraje, smo – čeprav ne več otroci - naivno verjeli, da bo naš tak s človeškim obrazom. Zdaj je tu. Obraz pa vedno bolj povampirjen, nič človeški, vedno bolj satanski se zdi.
Enim gre zelo dobro, drugi so obstali zadaj in ob strani. Pač kapitalizmu primerno.
Ko sem prvič slišala, sem mislila, da sem slišala narobe. Zdaj vem, da je res. Zelena trgatev. Kmetijsko ministrstvo bo vinogradnikom, ki bodo še v tem tednu potrgali zelene grozde in s tem zmanjšali presežke, plačalo  300 tisoč evrov. Toliko jim je v ta namen namenila EU. In kakšnih sto jih bo to tudi storilo.
In spomin na poučne zgodbe o pokvarjenosti bogatih se je prebudil. Vinogradniki, ki jih vsa slovenska novinarska, politična in gospodarska nomenklatura kuje v nebo, ker, da so tako strašansko dobri in sposobni, bodo pridelek uničili zato, da  bodo ohranili ceno vin, ki naj bi bila strašansko dobra, a očitno ne tako, da bi jih lahko prodali.
Ker gre za velike in pomembne vinogradnike, gre najverjetneje za tiste, ki so od  države že dobili tudi subvencijo za ureditev vinogradov. Za sodobno pridelavo. Za kakovost pridelka! In zdaj jih bodo še za njegovo uničenje!
Saj tudi jaz vem, da naši vinogradniki niso nič slabši od vseh, ki živijo od pridelkov in izdelkov. Vsi delajo vse, da bi na trgu dosegli višjo ceno. V Gorenju izdelajo manj hladilnikov, peki pečejo manj kruha, piščance pobijajo že pri osmih tednih. A se mi vseeno upira.
Vedno bolj mi je jasno zakaj je na svetu milijarda lačnih, medtem, ko pridelamo hrane kar za 12 milijard ljudi. Pa nas je šele okoli 7.
Če mene vprašate, je zelena trgatev neetična in nemoralna. Pa naj bi naredili sok, če se že vino ne prodaja!