Majda Juvan

Takole smo zapisali včeraj še preden je Golobič priznal, da je pred javnostjo zavestno prikril lastniški delež v svojem bivšem podjetju :
»Golobič je težka utrdba. Vsi poskusi osebne diskreditacije so se –za zdaj-  klavrno končali. Celo pri nas biti sirota brez prebite pare in vsakršnega imetja, ni človek za katerim bi se zgrinjale prihodnosti željne množice. Tudi volivci ne. Da le ne krade! In nič ne kaže, da Golobič bi.«

In tole zadnje drži tudi danes. V njegovem premoženju, kolikor je že vredno, ni davkoplačevalskega denarja. Celo tisti posli, ki jih je Ultra dobila v javnem sektorju – menda jih je bilo malo, ker je bila pri prejšnji oblasti na črni listi - so bili pridobljeni preko javnega razpisa. Kakršne pač pri nas imamo. Mojega denarja torej ni v Golobičevem žepu. In, ko gre za politike in tiste, ki so ji blizu, mi je to spoznanje vedno v tolažbo. Kajti  najslajši je prav ta denar. Zato, da ga kanaliziraš v svoje žepe, potrebuješ le dobre zveze. To potrjujejo premnoge investicije v zdravstvu, številni sumljivi posli pri cestnih gradnjah, premnoga svetovanja s katerimi si plače popravljajo pravniki in profesorji.
Gregor Golobič je priznal. Za politika, ki je svoj in strankin imidž gradil na novih moralnih standardih in poštenosti, je napaka velika. Katastrofalna. Meni, priznam, povsem nerazumna. Ne glede na to, da je pravno formalno ni, saj je premoženja prijavil Kosovi komisiji.
Nadaljnje poteze so za zdaj neznanka. Premislil bo o vsem, je rekel, O ministrovanju, o predsedovanju stranki, o obstanku v politiki sploh. Ne glede na privoščljivost, ki jo je slutiti tudi v večini odzivov koalicijskih strank, bi njegov umik z vrha stranke, lahko pomenil začetek konca sedanje koalicije. Naj si premier še tako upa, brez Golobiča napadom iz sedanje opozicije ne bo kos.. Tudi zato je včerajšnji Pahorjev nastop za mnoge presenetljiv. Svojega ministra niti z besedico ni vzel v bran.
Skratka vse skupaj se bo morda dobro končalo za kakšno politično opcijo, za Slovenijo pa zagotovo ne. Z marsičem drugim bi se naši politiki morali ubadati v teh časih.
Pa še na nekaj velja spomniti. Afera Golobič se je začela in končala z lažjo. Prva je bila tista o nezavarovanih Ultrinih kreditih, ki jo je javnosti uslužno posredovala nacionalna televizija, druga je bila Golobičeva o deležu v tem podjetju. Prva ne zanima nikogar več. Tisti, ki jo je lansiral, bo zanjo nagrajen. Za drugo bo Golobič nedvomno kaznovan. Pa čeprav je prva taka, da bi zaradi nje lahko avtorja preganjali  na sodišču , druge pa v pravno formalnem smislu sploh ni.
Je pa nekaj vendarle dobro. Če bo ta visoki etično moralni standard za naše politike tudi v prihodnje nenapisan zakon, smo lahko le veseli. Potem se nam res lahko celo zgodi, da bomo kdaj izvedeli tudi kje so končali milijoni iz orožarskih poslov. Če je sploh še kje kdo, ki ima tako čiste roke, da to lahko pove