Majda Juvan

Slovenci imamo rek, da se samo za dobrim konjem prah dviguje. Če bi sodili po tem reku, jih v naši politiki ni veliko.Dobrih konjev namreč. Le tu in tam je kakšen, ki se pred vsakimi volitvami dobesedno duši v tem imenitnem prahu.

A nekaj takih iskrih vrancev vseeno imamo. Eden od teh je gotovo Janez Janša. Brez njega  Slovenske demokratske stranke ne bi bilo. Je sicer res, da je ta stranka v svoji zgodovini premogla še nekaj članov, ki so dvigovali prah. A očitno je v njej prostor samo za enega pravega žrebca. Pavle Rupar, Ivo Hvalica, tudi Pukšič, so morali oditi.
Sedanji premier Borut Pahor se v tem pogledu z Janšo ne more kosati, poniknil je celo iz LDS-a prebegli Cvikl, ki je nekdaj rad veliko govoril in nastopal, Tone Ropbi hotel biti bolj strokovnjak kot nastopač, a vsem trem bolj kot na strokovnih področjih, uspeva pozornost vzbujati s zasebnim življenjem. Morda se bo kaj z Vlačičem, postavnim, polnokrvnim, morda tudi podjetnim…..A za zdaj  očitno še nikogar ni ogrozil.
V LDS izstopa predsednica. Lepa, mlada, bogata in bistra. Morda se mora za prizanesljivost zahvaliti  slovenskemu tradicionalizmu, kjer z ženskami- vsaj javno- vendarle ravnamo malo bolj v rokavicah. Ali pa morda le ni tako zelo vplivna kot se zdi?
Potem je tu Jelinčič. Brez dvigovanja prahu ga že desetletje in več  ne bi bilo v politiki. S svojimi nastopi, vulgarnostjo in žaljivkami je domala desetini Slovencev pisan na kožo. A preko te meje ne more. In zato ni razloga, da bi ga druge stranke pribijale na križ. In ga ne.
Gregor Golobič pa je druga pesem. On marsikoga ogroža. Dolgo je že poleg, veliko ve. Je izjemen retorik. Puščice nasprotniku bliskovito vrača. Ni naključje, da sta bila z Janezom Drnovškom nepremagljiva.
Gregor Golobič je nasprotnik, ki si ga bojijo tako v opoziciji kot v koaliciji. Tudi zato je tako zelo pogosta tarča. O njegovem zasebnem življenju ne vemo nič. Očitno tam ni mogoče najti kaj zelo pikantnega. In tudi zato njegovi nasprotniki tako vneto brskajo po Ultri, kjer je bil potem, ko je za nekaj let zapustil politiko, v službi. Najnovejša zgodba zadeva njegov lastniški delež v tej družbi. Vse kaže, da tudi iz te afere ne bo kaj dosti, saj naj bi solastništvo, tako kot to zahteva zakon, prijavil pristojnim.
Golobič je težka utrdba. Vsi poskusi osebne diskreditacije so se –za zdaj-  klavrno končali. Ali mu nihče ni kos, ali pa pač- pristaši zarot in afer to neradi priznajo- ni najti česar, kar bi bilo zares dovolj zavrženo. Saj pravzaprav niti ne vem kaj naj bi bilo tako zelo narobe pri tem očitanem lastništvu? Celo pri nas sirota brez prebite pare in vsakršnega imetja, ni človek za katerim bi se zgrinjale prihodnosti željne množice. Tudi volivci ne. Da le ne krade! In nič ne kaže, da Golobič bi.
Zgodba bo –kot so to že povedali v Ultri- po volitvah izzvenela. Sodni epilog bo takrat, ko nikogar več ne bo zanimal.
Ja, tako je pač, prah se dviguje za dobrim konjem in Golobič bi moral tistim, ki  skrbijo, da se ne poleže, reči hvala!