Majda Juvan

Medtem, ko se stara dama Evropa sooča z demografsko krizo, je globalna podoba sveta povsem nasprotna. Na svetu je je po mnenju demografov že preveč ljudi. Danes nas je 6,8 milijarde, čez 30 let nas bo 9 milijard.. Največja skupina prebivalcev so otroci stari od 0 do 4 leta. Domala 10 odstotkov jih je. Za primerjavo – v Sloveniji malčkov ni niti 5 odstotkov.

Na svetu je podhranjena domala ena milijarda ljudi. Vsak dan zaradi lakote še vedno umre 24 tisoč ljudi, 10 odstotkov otrok ne dočaka petega leta starosti.
Hrane na tem svetu ni premalo. Le porazdeljena ni pravično. To je stara in znana resnica. Ali bo veljala tudi čez desetletja, ko se bo število zemljanov približalo 10-tim milijardam, pa je že vprašanje.
Je odgovor gensko spremenjena hrana? Z odpornimi rastlinami bi lahko z manj  vseh mogočih –cidov ohranili planet in pridelali več. Za pristaše eko gibanj je to bogokletna trditev. Po njihovem bi gensko spremenjeni organizmi povzročili nepopravljivo škodo,  saj bi izrinili cele verige rastlin in živali, ki danes zagotavljajo življenski krogotok na naši obli. Človeku pa bi prinesle nove bolezni o katerih se nam danes niti ne sanja.
Zanimivo je poslušati ankete med navadnimi smrtniki. Takorekoč vsi ostro nasprotujejo gensko spremenjenih organizmom.
Tisto, kar je pri vsem skupaj res zanimiva pa je to, da na vprašanje kaj prinašajo slabega in kaj dobrega, znajo utemeljeno odgovarjati le redki. Iz lastne izkušnje vam povem, da celo mikrobiologi in agronomi, ki z njimi delajo v istih ustanovah a na drugih delovnih področjih, niti v prijateljskih omizjih ne upajo z gotovostjo trditi enega ali drugega.
Na tem svetu je danes zelo malo neodvisnih referenčnih centrov, kjer bi vrhunski raziskovalci lahko delali neodvisno od interesov naročnika te ali one raziskave. In na vprašanje, kaj bo to našo oblo na dolgi rok bolj onesnažilo, ali vsi mogoči -cidi s katerimi polivamo, na vedno več škodljivcev neodporne rastline, ali gensko spremenjeni organizmi, ni pravega odgovora. Tudi zato, ker bodo morala preteči desetletja, da bo teorijo lahko zamenjala empirija. Žal naravi prijazno kmetovanje, kjer lahko paradižnik ščitiš s koprivami, paprike z rabarbaro, krompir pa z bezgovo brozgo, ni odgovor za 10 milijard lačnih ust.
Zakon, ki ga je pred kratkim sprejel naš parlament je omejevalen, pravijo pristaši gensko spremenjenih organizmov, za eko kmete je celo premalo strog. A dejstvo je, da cela Slovenija, zelena in ena najbolj vodnatih dežel pod Alpami, lahko zase pridela le polovico hrane. Ostalo moramo uvažati. In menda, neumni in pogoltni kot smo, vsako leto izgubimo za eno kmetijo obdelovalne zemlje. Kam nas torej pelje prihodnost? Katere rastline bodo tudi v Sloveniji slej kot prej dobile domovinsko pravico? Tiste, ki bodo na čim manjšem koščku zemlje dale največ hrane. Hrana je velik posel. Res verjamete, da je kje kak zakon, ki se lahko upre tem trendom?
In zato bi si jaz želela pametnih pogovorov in pametnih pojasnil o pasteh in prednostih, ki jih prinašajo gensko spremenjeni organizmi. Od današnje demagogije naši potomci ne bodo imeli prav nič!