Majda Juvan

Ko bodo analitiki, ki ne bodo več iz teh časov analizirali prve korake samostojne Slovenije, bodo  našli nekaj velikih grehov. Denacionalizacijo zaradi katere bogati cerkev in že davno poplačani grofje in kronane glave,  certifikatno privatizacijo, od katere imajo nekaj le najbolj spretni preprodajalci in menedžerske odkupe, ki v zadnjem času spravljajo na kant podjetje za podjetjem. Vse to so grehi politikov. Vseh barv.

Jaz seveda ne vem ali drži, da imajo naše banke za 20 milijard evrov rizičnih dolgov, ki jih lastnine željni novodobni menedžerji ne morejo več vračati.. Morda je bolj res, da jih imajo le za 5 milijard. Za večino med nami sta obe številki enako nepredstavljivi. In obe ogrožata drobiž, ki ga v teh prezadolženih bankah mali človek hrani za slabe čase.
Priznam pa, da je težko tako na hitro sprejeti dejstvo, da Slovenija nenadoma ni več zgodba o uspehu. Da je Slovenija država, ki se ji lahko zgodi Islandija. Ali pa vsaj Madžarska, ki jo je EU že morala reševati..
Neodgovornost politikov, ki so omogočili takšno ali drugačno krajo nekdaj skupnega premoženja, je naravnost neverjetna. 80 odstotkov menedžerskih odkupov je bilo zastavljenih v prejšnjem mandatu. Le komu služijo doneči nastopi bivšega ministra Vizjaka, ki zdaj tako rad soli pamet naslednikom. Le komu služijo, vsaj na videz, bolj uravnoteženi Pahorjevi nastopi, ki nenehno daje vtis, da ne ve čisto dobro kaj naj naredi s to dediščino, ki jo plemeniti še globalna kriza.
Tudi tisti,ki o visoki politiki, poslih in bankirstvu nimamo pojma, seveda vemo, kje se na koncu napajajo sanatorji vseh teh sistemov. Če bo Šrot ostal brez denarja za financiranje menedžerskega odkupa, bo pač začel prodajata vse kar ima v skupini. Mercator, Delo, Radensko, Vital, Fructal….Zase in za svoje bo že nabral, za delavce pa bomo poskrbeli davkoplačevalci z jamstvenim skladom. On bo sicer veljal za barabo, a že vnuki in pravnuki bodo ugledni  poslovneži in lastniki. Vse največje bogataške dinastije so se tako začele. Ustanovitelj je moral veliko delati in veliko goljufati, na kant je moral spraviti na tisoče  tistih, ki so mu stali na poti. Brez milosti. A potomcem Rockefelerjev, Onassisov, Hiltonov, Fordov  in še mnogih, se danes klanjajo največji politiki in bankirji.
Skratka, naša zgodba o lastninskim preoblikovanju je v glavnem že napisana. Največji tajkuni imajo v rokah toliko kreditov in usodo tolikih delavcev in podjetij, da od njih  ni mogoče dvigniti rok. Precej vseeno je ali bodo Kolinske, pa Mercatorji, Radenske in Terme Čatež končale v rokah Bavčarja, Šrota, Petana ali pa v rokah države, ki bo slabe terjatve prevzemala zato, da bi reševala zaposlene. Ve se, in nobenega dvoma ni, da jih bomo poplačali davkoplačevalci. Ali kot sanatorji bank, ali pa kot plačniki socilanih transferjev za obubožane delavce. Je pa res, da se mi niti ne sanja kako bomo lahko slovenski davkoplačevalci, ki bomo letos plačali za manj kot 7 milijard davkov, poplačali 20 milijardni bančni dolg? Delanje bilanc je sicer umetnost, a na koncu vendarle šteje samo gotov denar. Si mislim, da tega tudi politiki ne vedo. Ne lanski ne letošnji. Če bi vedeli, verjetno nikoli več ne bi kandidirali na nobenih volitvah. Pa, verjemite, bodo!