Majda Juvan

Daleč je še čas, ko se politika ne bo vpletala v posle. O tem ni dvoma. Bolj zapleten pa je odgovor na vprašanje ali je to dobro ali pač slabo.

Tajkunska posojila niso od danes. Lahko se  zgodi, da bodo t.i. tajkuni začeli prodajati  najbolj vitalne dele svojih holdingov in si tako podaljšali finančno preživetje. Ker je jasno, da bi podjetja, ki zaposlujejo tisoče delavcev nekdo kupil zaradi svojih in ne naših interesov, je razumljivo, da se mnogi zavzemajo za reprogramiranje teh dolgov. Na nitki  visi celotna slovenka predelovalna in živilska industrija. V resnici že dolgo ne gre več za Bavčarja in Šrota. Njuni slej kot prej podružbljeni gromozanski dolgovi so njun osebni rešilni pas. In gledano iz tega zornega kota je res malo verjetno, da teh dolgov banke ne bi  reprogramirale. In , da tega močno ne bi podprla tudi politika.Enostavno so preveliki. Za banke  kreditojemalce in nacionalno gospodarstvo. Tako je mogoče razumeti tudi guvernerja, ki zelo previdno govoril o trdnosti naših bank.  Da vse to slišijo tudi varčevalci, brez katerih nobena banka ne more preživeti, je jasno.
Da so se nekako tako pogovarjali tudi ministri in odstopljeni direktor NLB, pa tudi. Drugače si njegovega presenečenja sploh ni mogoče razložiti. Veselinovič odstopa gotovo ne bi ponudil, če mu nekdo ne bi zagotovil, da gre le za slepilni manever. Zapleta ni povročil, poskusil ga je le rešiti. Konec koncev se je s to ponudbo odrekel tudi odpravnini. In gotovo je to vedel, saj je finančnik.
A politikom pač ne gre zaupati. Politiki so silno odvisni od razpoloženja volivcev. Dokler smo vsi počez vpili kakšna svinjarija so tajkunski krediti, so politiki povdarjali, da jih  banke nikoli ne bodo reprogramirale. Ko se je začelo kazati, da bi zaradi tega lahko bilo ob delo na tisoče ljudi v Drogi- Kolinski, v Laškem, morda Mercatorju,  ki bi jih lastniki brez premisleka prepustili  usodi samo zato, da bi rešili lastno kožo, je protitajkunska retorika popustila. Če je politika v primeru Istrabenza in Laškega domnevno dvignila roke, zakaj jih ne v primeru Mure? Zakaj bodo tam državne finančne družbe posegle, drugje pa niso? Ali ponovno  pridobljeni državni deleži prej omenjenih podjetij ne bi bili  nič vredni? Bi bila tista delovna mesta kaj manj dobrodošla kot so ta v Muri?
Si mislim, da so odgovori na takšna vprašanj velika uganka za vsakogar, ki bi se in se bo podal na izpraznjeno mesto v NLB. Ni čudno, da poznavalci že ugibajo ali se bo sploh  našel junak, ki bo zagrizel v to kislo jabolko. In tudi ni čudno, da se je med prvimi pojavilo ime  zelo razvpitega politika, ne pa morda preverjenega bančnika!
Kot rečeno, upam, da gospodje vedo, da vse skupaj pozorno spremljamo tudi čisto navadnoi , mali varčevalci. Celo v majhni Sloveniji je vendarle kar nekaj bank!