Majda Juvan

Ljudi evropske volitve ne zanimajo prav dosti. Pred petimi leti, ko smo jim imeli prvič in je bilo naše članstvo v EU še povsem sveže, se je na volišča odpravila le dobra četrtina volivcev. Domala pol manj kot je bilo povprečje v celotni EU.

Ampak dobro, saj ni važno koliko jih bo volilo, važno je da bodo eni dobili več glasov kot drugi. In za to gre. Po zadnjih anketah najbolje kaže Slovenski demokratski stranki in Milanu Zveru. To ne preseneča. Zver je eden bolj popularnih slovenskih politikov.
Sledi mu Zoran Thaler. Priznam, da mu bolje kaže, kot sem pričakovala. Konec koncev je zamenjal stranko in se iz nekoga, ki se je naveličal politike, spet prelevil v prizadevnega agitatorja.,
Jelko Kacin je na tretjem mestu. Pričakovano. Res  ga doma nismo videli pogosto, a ko je bil, je dokazoval, da je še vedno eden boljših govorcev in poznavalcev razmer na Balkanu.
Tudi Lojze Peterle je stalnica v naši politiki. Nikoli  mu ni bilo težko vzbuditi pozornosti.
Še najbolj aktualno angažiran pedigre ima Ivo Vajgl, ki ima po anketah tudi precej možnosti za sedež v evropskem parlamentu. Bolj negotova je izvolitev Karla Erjavca. To niti ne preseneča. Njegovi volivci res ne morejo biti posebno navdušeni nad Brusljem, saj od tam redno prihajajo opozorila, da naš pokojninski sitem ne bo zdržal in, da bomo morda morali pokojnine  celo znižati.
Skratka SDS bo zanesljivo dobila dva sedeža, Pohorjevi socialni demokrati pa na to lahko le upajo. Tako ankete.
Dejstvo je, da je nezadovoljstvo z izborom Thalerja in Fajonove v strani veliko. Pa ne zato, ker bi se bali, da nalogi ne bosta kos. Sploh ne. Mimogrede Tanja Fajon je med vsemi, ki kandidirajo daleč najboljša poznavalka razmer in dela v evropskem parlamentu. Tudi boljša od sedanjih poslancev. A saj ne gre za to!
Evropski  parlament ni le karierna priložnost, ni le možnost za odhod v okolje, kjer se ti ni treba dnevno spopadati  s politikantstvom in vsevednostjo dvomljive vrednosti.V skoraj 900 glavem evropskem parlamentu pač niso stalno na očeh.
Dejstvo je, da v strankah takšno kandidaturo člani razumejo kot nagrado za zvesto in prizadevno strankarsko delo. Kajti oditi v evropski parlament pomeni tudi imenitno zaslužiti. Plača 7500 evrov bruto, vsak mesec še 4000 za stroške, pa 4000 letno za potne strošek in dnevnica v višini 300 evrov za vsak dan, ko se pokažete na zasedanju delovnega telesa ali parlamenta.
Veste jaz povsem razumem  jezo tistih, ki niso bili pripuščeni! Tudi zato znotraj stranke potekajo akcije za dodeljevanje preferenčnih glasov članom stranke. Ti zato, ker so nizko na listi sicer ne bodo izvoljeni.A sporočilo Borutu Pahorju je jasno. On  bo kriv, če bodo socialni demokrati imeli v Bruslju le enega poslanca.