Majda Juvan

Teden, ki je za nami, nam najverjetnje ne bo ostal v prelestnem spominu.Tudi vreme ne. Večji del je deževalo. A kaj hočemo, takšna je narava.

Že ponedeljek ni bil kaj prida. Vsati je bilo potrebno uro prej. Zoprno. Pogled na prve strani časopisov je prinašal grozljivo zgodbo iz Sežane. In znano nadaljevanje. Kaj so naredili, če spoh kaj tisti, ki bi morali zaščititi otroke.
Nadaljevala se je slovensko-hrvšaka saga. Tudi, če poslušaš tako naše kot hrvaške komentatorje, ne moreš razumeti. Naj nam za Boga že povedo kakšne alternative imamo, če ne bomo dobili prostega dostopa na odprto morje! Če prav razumem, sodna praksa očino ni na naši strani. Saj menda to ja ne pomeni, da bo  morje odteklo iz Piranskega zaliva?
In potem je bil tu Istrabenz. Koliko sprenevedanja! Kriv je Bavčar! Njemu se ne ugovarja. Če želi ostati, bo pa ostal! Nadzorniki niso mogli nič, lastniki niso vedeli nič, bančniki so kar delili…Ob takih je  jasno, da bomo na koncu vse poplačli tisti, ki pa res nismo vedeli in mogli prav nič. Vsi ostali bodo odlomastili s polnimi žepi. Svojimi, privatnimi seveda, za ostale jim je tako ali tako figo mar.
Prav res, kaj, ko bi odprli kakšno ne prav prijazno ustanovo, kjer bi se ob vodi in suhem kruhu ti gospodje nekaj let v miru pogovarjali o tem kaj so vedeli in zakaj so  tajili. Zaradi mene se jim lahko mirno pridružijo tudi njihovi politični botri in orožarski kompanjoni.
Potem je bila interpelacija. Že zjutaj se je vedelo, da ne bo izglasovana. Politični cirkus! Le zakaj se nihče od jurišnikov, ki jih danes tako skrbi za morebitne odškodnine, ni vprašal, kdo je kriv, da izbrisa niso preklicali takoj, ko  je Ustavno sodišče ugotovilo, da se ne bi smel zgoditi. Tudi če bi komu dosodili odškodnino, bi je bilo za deset let manj. Sploh ni vredno besed!  Zavrženo politikantstvo na račun nič krivih ljudi. Skratka, grimsovanje!
In kot, da nam vse to doma ni dovolj, so se srečali še največji  v Londonu. Da krize ne bodo rešili, je bilo jasno že pred začetkom. Prvič zato, ker je pregloboka in drugič, ker bi se je vsak lotil po svoje in tako kot bi njemu najbolj koristilo. Mi je pa v ušesih ostal podatek, da bo samo varovanje vrha dvajsterice Veliko Britanijo stalo 8 milijonov evrov..
In preblisk: zakaj  Štajerci rinejo z Univerzijado namesto, da bi se ponudili za organizacijo takšnega vrha. Promocija bi bila neprimerljiva, stroški pa vsaj dvajsektrat nižji?
Saj vem, da to ne gre  tako, a Kanglerju bi bilo zanesljivo v veselje. Pa še Pahor, prav tako zanseljivo, ne bi odpovedal pokroviteljstva.
Dobro, da ima teden tudi soboto in nedeljo. Vsaj za kak manjši odklop je priložnost. Šmarka, Grmada, Lubnik, Trdinov vrh, morda pa na kolo.! Če pa vas grabi kriza je zdaj čas za nabiranje čemaža. Zdrav je in za enkrat ena od redkih reči, ki je še zastonj! In sredi gozda ni veliko možnosti, da bi srečali medveda. Pa tudi Medota ne.

V Londonu modruje dvajseterica. Zaradi krize. Bi še naprej metali v finančna brezna, kjer sedijo tisti, ki so svet zapeljali v najhujšo krizo po veliki depresiji, kot bi rad Obama ali pa bi jim nataknili uzda, kot predlaga Merklova? Kriza je vseobsegajooča. Vendar ali je res? Če se ozrete okoli sebe, tu pri nas, je za nekatere gotovo še ni!

Za politike in poslance že ne! Bog si ga vedi ali je Grimsu sploh kdo povedal, da smo v krizi? Vsaj dokler on in njemu podobni ne dojamejo kako resne so razmere v državi, bi veljalo izredne seje in tiste na katerih koga interpelirajo, zapreti za javnost. Zagotavljam vam, da jih potem sploh ne bi bilo. Če pa bi se jim kakšna le primerila, bi z njo lahko opravili v odmoru za opoldansko malico. Vsem bi nam odleglo. Res ne vem zakaj bi me moralo za prihodnost še bolj skrbeti kot me že, samo zato, ker vidim, da so še bolj politikantski, neogovorni in poniglavi, kot že tako vem, da so!
Drugi so sindikati.Grozijo s stavkami. Ker, da naj že kdo vzame - že kje! Sicer bo referendum!
S kakšno lahkoto manipulirajo s prestrašenimi in nič krivimi ljudmi, ki jim negotovost že tako spodnaša tla pod nogami. Zakaj je potrebna ta zgodba z dvigom starosti ob upokojitvi? Vsi  vedo, da so spremembe nujne in vsi vedo, da se ne bodo zgodile čez noč. Prehodna obdobja od zadnje reforme leta 2000 še vedno tečejo! A, kaj, ko je treba nabirati točke! Če bo treba bomo pa čredo pognali na ulice! Saj ne razumejo, bodo že šli!
A niso le politiki tisti, ki niso v krizi.
Pred dnevi  sem dobila obvestilo, da me bo obiskal lokalni dimnikar. Dopoldne!
Ne morda od dolečeni uri ali celo popoldne. Da res niso v krizi, so dokazali tudi z računom. Skoraj 60 evrov so mi pobrali. Kot zasebni dohtar, ki se je šolal 25let. Pa se mi že njegovh pet minut zdi pregrešno dragih!
No pa tudi poštarji niso v krizi. Tudi njim se ni potrebno prilagajati. Tudi oni še vedno nosijo priporočeno pošto od vrat do vrat samo v dopoldanskem času. In, ker me ni, pustijo obvestilo s katerim potem  romam v 5 kilometrov oddaljeno poštno izpostavo. Meni bi bila veliko bolj priročna druga, a so me v moji podučili, da za tisto nimam prave hišne številke. Lahko pa plačam 15 evrov in nekatere priporočene pošiljke mi bodo prepošiljali. Ne pa vseh! Ne dokler je ena in edina, pošta res ne more biti v krizi. Tam  je še vedno vse kot je bilo. Vključno s tistim, meni povsem nerazumnim pisnim izpisovanjem datuma prevzema številke. Le čemu služi? Kot, da bi bili poštni uslužbenci grafologi! Še dobro, da mi zato, da lahko prevzamem plačilni nalog, vsaj prstnega odtisa ne vzamejo!
Ne vsi prav res še niso v krizi! In nekateri očitnoverjamejo, da tudi  nikoli ne bodo!

Nobena skrivnost ni, da nas je EU v zadnjih letih kar nekajkrat opozorila na nevzdržnost našega pokojninskega sistema. Ker tema ni popularna, je politiki pred volitvami ne pogrevajo. Po volitvah pač.

O realnih grožnjah pokojninam ne vemo kaj dosti. Dovolj je, če preletite  spletene forume
» naj ne klobasajo, meni že trideset let trgajo za penzijo in torej mi jo morajo vsaj 30 let tudi plačevati «. Ali pa »če ne bi vsega pokradli, bi bilo za vse dovolj« in še » vse življenje sem delal kot črna živina, zdaj pa mi hoče država dati le drobiž….« In tako v podobnem duhu naprej.
Forumi gotovo niso prostor, kjer bi človek lahko pričakoval kredibilnost zapisanega. Tudi zato ne, ker prenesejo domala vse. So pa prostor, ki odraža  raven razmišljanja in dojemanja  dela ljudi. Nadomeščajo gostilniški šank in ulično debato
Vlada je že napovedala reformo pokojninske reforme. Najbolj odmeva predlog o podaljšanji delovne dobe na 65 let. Za moške in za ženske. V domala vseh starih članicah EU je že tako. Mlajše članice ta kriterij še lovijo. Trenutno se pri najnižji  starosti upokojujejo na Slovaškem; ženske pri 55-tih, moški pa pri 60-tih.
Novoustanovljeni skupini strokovnjakov naj bi pripravi sprememb služil  švedski tristeberni sistem. V obveznem stebru bi se zbiral denar za osnovno pokojnino, ostala dva bi bila poklicni, ki bi ga polnili delodajalci in zasebni, kjer bi vsakdo varčeval za sebe.Osnovno vodilo sistema je, da mora biti višina pokojnine odvisna od vplačanega deleža.
Prav ta konkretni izračun pa bi najverjetneje tiste, ki trdijo, da so vplačevali 30 let in, da morajo za to tudi pokojnino dobivati 30 let, močno presenetil. Od plače približno 1000 evrov neto, vsak mesec odvajate 200 evrov. Tisti,ki imajo pol nižjo plačo, pa vsaj pol manj. Si predstavljate kako bi živeli, če ne bi bilo socialnih korektivov? Skratka, račun se ne izide. In vedno težje se bo, saj naj bi se čez 15 let število zaposlenih že izenačilo s številom upokojencev. In vse to so izračuni iz časov, ko krize še ni bilo.
Tudi zato  ne moremo biti posebno veseli populističnih sindikalnih in upokojeniških funkcionarjev, ki grozijo z ulico in splošnim uporom. Argument, da s tako malo denarja kot ga upokojenci dobijo, ni mogoče živeti, je boleč. A problem zaradi tega ni nič bolj rešljiv.
Tudi, če se bomo o reformi uspeli dogovoriti –  ne bo lahko, ker  prav te razprave ponujajo največ dobljenih ali zapravljenih političnih točk - bo težko. Švedski pokojninski sistem na katerem naj bi temeljila naša prenova ima namreč eno veliko prednost. Reče se ji družbeni bruto produkt na prebivalca. Ta je namreč pri severnjakih 50 tisoč evrov, pri nas pa 27 tisoč evrov na prebivalca. Razlika je očitna. No, tisto kar gre nam v prid pa je življenjska doba. Ta je pri nas, v povprečju za pet let nižja. Saj ni, da bi se Slovenec tega veselil, a očitno je kdaj  tudi slabo za nekaj dobro…