... da Janja ne mara frizerjev. Naporno se ji zdi toliko časa sedeti na mestu zaradi frizure, ki se hitro pokvari.

» več o tem

Majda Juvan

Titova včeraj, danes ne, jutri pa spet.

9 april, 2009 ob 4:54

Politiki radi preusmerjajo pozornost. Tudi  Ljubljani pa so nam vrgli  kost. Reče se je Titova cesta. In dvignil se v vihar.

Vsi se še dobro spomnimo s kakšno ihto so v mestni hiši pred domala dvema desetletjema brisali sledi  za našo prejšnjo skupno državo. Tako imenovani jambori, ki so stali ob Poti spominov in tovarištva so izginili preko noči. Sledile so polemike o spomenikih. Večina jih je preživela. V arhiv je odromal le pomnik na medvojne ženske demonstracije pred ljubljansko stolnico. Škofje niso popustili. Sledila so imena šol, pa ulic, tudi  nekatere ustanove so ostale brez imen velikanov revolucije  revolucionarje in Narodno osvobodilnega boja. Tudi Titova cesta je odšla na smetišče zgodovine. Namesto nje smo dobili Dunajsko. Seveda je res vprašanje zakaj se je nekomu zdelo manj sporno spominjati na čase domnevnega hlapčevanja  Dunaju kot na dolgoletnega skupnega maršala, a politična odločitev ni dopuščala dileme.
In zgodba se očitno ponavlja. Sedanja oblast, oziroma neumorni Peter Božič, je Titovo cesto vrnil na dnevni red. In malo je tem o katerih se znamo  Ljubljančani in Slovenci nasploh tako glasno in udarno kregati kot  ravno o Titu. Če na eno stran postavite srboritega Petra Božiča, na drugo pa  mlečnozobega mladega Slovenca – o stranki govorim, da ne bo pomote- potem o dialogu sicer ni mogoče govoriti, o zabavi pa gotovo.
Peter Božič ne izbira besed. Njega ni mogoče utišati. Prepričati pa tudi ne. Sploh pa ne, če pred njim stoji nekdo, ki je prejšnjo državo doživel kvečjemu kot dojenec, danes pa neumorno našteva kaj vse hudega sta njemu in človeštvu nasploh naredila Tito in njegov totalitarni režim.
Mene seveda Titova cesta v kar naj bi preimenovali del Štajerske vpadnice ne bo motila. Tito je del naše zgodovine. Tiste na katero smo upravičeno ponosni kot  tudi tiste, ki bi jo nekateri še vedno najraje pomedli pod preprogo.
A brez politikantskega obkladanja ne bo šlo. Zaradi politike je Titova cesta izginila iz Ljubljane, zaradi politike se vrača. Zaradi politike jo je Nova Slovenija pograbila z obema rokama. Stranka ni več v parlamentu in krvavo rabi medijsko promocijo. Zakaj pa ne na račun Tita in njegove ulice?

0 Komentarjev

Še brez komentarjev.

Komentiraj