Majda Juvan

Po eni od analiz finančnega ministrstva- danes jo je objavilo Delo- nam v primeru dolgotrajnosti krize grozi  finančni zlom. Zaradi vse manjšega priliva v javnofinančne blagajne na eni strani in zaradi vse večjih odlivom na drugi, bi se primanjkljaj do leta 2013 podvojil.

Tudi, če bi se takrat gospodarske razmere začele popravljati, bi nastale dolgove plačevalo še kar nekaj generacij. Slika iz začetkov 90-tih, ki jih mnogi še danes štejejo za leta, ko smo vsi skupaj plačevali zapitek, ki ga je z nezmernimi dolgovi pridelal naša prejšnja skupna država, bi se ponovila. Le dolg bi bil še večji. Grožnja, da se bosta poleg državnega proračuna zlomili tudi zdravstvena in pokojninska blagajna, je resna. Čemu torej služi zavračanje vsakršnega poskusa reševanja tistega kar se morda rešiti še da?
Opozicijo in sindikate je mogoče razumeti. Biti proti je pač daleč najlažje in všečno. Za zdaj. Glasno kritiziraš in verjameš, da ti bodo ljudje verjeli, saj ljudje ne razmišljajo in slišijo samo tisto kar radi slišijo. Kaj mislite, da bi Grims in njegovi čez dobra tri leta, če bili ponovno v sedlu,  naredili s prazno pokojninsko blagajno. Zagotavljam vam, da bi poleg tega , da bi za to dejstvo okrivili predhodnike – v politiki je to eden od pripomočkov za preživetje-   nemudoma povišali  upokojitveno starost in znižali že tako nizke pokojnine. Saj vse druge evropske države tega istega niso naredile iz zlobe, temveč zato, ker ob demografskih gibanjih kakršna imamo, drugače pač ne gre! Zožili bi tudi  nabor pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Morda uvedli čakanje na bolniško, iz zdravstva izločili posmrtnine in podobno. Znižali bi tudi plače v javnem sektorju. Če tega nebi  naredili, bi za vračanje dolgov- če bo takrat sploh še kdo komu lahko dal kakšno posojilo - zadolžili še nekaj več naslednjih generacij. In, ker je tisto kar je zoprnega treba storiti, vedno bolje storiti prej kot kasneje, bi se meni, ki imam otroke in mi ni vseeno kako bodo živeli oni in njihovi otroci, zdelo prav, da v kislo jabolko zagrize že ta vlada. Ob nekem normalnem socialnem dialogu, seveda. A za  kaj takega so potrebni pametni predlogi in pametni sogovorniki. Za zdaj, se mi zdi, nimamo ne enih in ne drugih.
Veste nekdo bolj pameten od mene je rekel: » sedanja koalicija naslednjih volitev že zaradi recesije ne more dobiti. Je čisto vseeno, če  jih bo še malo manj dobila zaradi pokojninskih sprememb.«
A do konca mandata je še dolga. Sedanja opozicija  si – verjemite- vajeti sedaj  ne želi prevzeti, Ker kaj pa bi drugega, kot dela ta, sploh lahko naredila. Predlagala bi spremebe in se branila pred očitki.
Problem je le to, da se vlade menjajo, plačniki njihovega dobrega ali slabega dela pa ostajamo isti.