Majda Juvan

Letošnji svetovni dan zdravja je namenjen reševanju izrednih razmer.V resnici so te izredne razmere razumljene kot urgentna stanja, kjer žiljenje ohranijo le hitri posegi in pravilno  ukrepanje, a pri nas, ko gre za zdravstvo, že nekaj časa izredne razmere zaznavamo precej širše.

Zdravstvena blagajna se prazni.To so skrbniki napovedali še pred recesijo.Z vsakim stečajem je le še slabše.
Manj bi nas skrbelo, če bi vedeli, da skrbniki slovenskega zdravstva imajo vizijo. Da vedo kako zagotoviti dolgoročno vzdržen sistem v kakršnega bodo lahko vstopali vsi, ki bodo pomoč resnično potrebovali.
A mene do sedaj niso prepričali. Spremembe, ki jih napoveduje ministrstvo ne obetajo mirnega spanja. Bolj kot čemur koli drugemu služijo zaslužka željnim izvajalcem. Predvolilne obljube so vedno bolj prazne.
Primer. Mlado žensko nenadoma zaboli v križu. Zaboli tako zelo, da ne more ne stati ne ležati. Nujen pregled pri ortopedu ne more pojasniti vzroka. Naroči dve preiskavi. Slikanje skeleta čez tri, magnetno resonanco pa čez  šest mesecev. Kaj pa do takrat? Če ne bo bolje, počivajte! Si predstavljate, nekdo, ki svoje delo in profesionalno poslanstvo resno jemlje, naj ostane doma pol leta zato, ker ne more prej na preiskavo. No, čisto tako ni. Na vrsti bi lahko bila že jutri, če bi preiskavo plačala. Nekaj manj kot 500 evrov. Je potreben komentar? Trdim, da se takšno stanje nekomu splača. Pa to zanesljivo nismo zavarovanci.
Drug primer. Koleno boli 14 dni. Ker je čas zlato, se zavarovanec odloči za obisk pri zasebniku. Na oko zdravnik ne more presoditi. Nujno je slikanje. Cena pregleda 60 evrov. Da pa obiskovalec ne bo imel občutka, da za ta denar ni nič dobil in , da bo še kdaj prišel, ga bodo preko vrste pregledali še v javnem sektorju. Le napotnico naj si pridobi.
Tretji primer. Zavarovalnica Vzajemna je bila ustanovljena zato, da bi zbirala prispevke za dodatno zdravstveno zavarovanje. Dobro ji je šlo. Če je zmanjkalo, je dvignila premije. Celo ostalo ji je nekaj deset milijonov. A jih ne bo vložila v skrajševanje vrst, sodobno opremo ali kaj podobnega. Ne, dobiček bo porabila za  postavitev veliko donosnejšega življenjskega zavarovanja. Menda se vlada strinja. Skratka naš denar bodo lepo prelili v svoje plača, nagrade in donosne posle. Se zdaj čudite zakaj nihče noče slišati, da bi to farso z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem bilo najbolje  končati in prispevke ponovno priključiti obveznemu zavarovanju. Tako bi vzdrževali le en birokratski aparat, ne pa štiri. In še: tisti, ki imajo malo, bi prispevali malo, tisti, ki imajo več pa več. Menda smo temu včasih rekli solidarnost. A bilo je to v časih, ko smo še verjeli v zdravstveni sistem.