Majda Juvan

Sestanek koalicije na Brdu je izzvenel v spravnem duhu. Predsednik vlade,ki je do sedaj – ne povsem brez svoje kriveda- moral prevzeti vlogo strelovoda, jo je tokrat odnesel brez  večjih prask.

V pripravi je že tretji paket protikriznih urepov. Mordakar malo zamujajo. Konec koncev, kriza  ni nikakršno presenečenja. Vsaj za tiste, ki morajo načrtovati in ukrepati strateško, ne bi smela biti.
Ko so zmagali na volitvah, so se prve domine že rušile. Iko pade prva, ji sledijo tudi druge. V Ameriki, kjer se je začelo, so razmere tako slabe, da mora Obama ljudi obujati iz malodušja z napovedovanjem luči na koncu tunela, ker, da borze že migajo, pa tudi tu in tam kakšno hišo že uspejo prodati.
Kakorkoli, da nas ta čaša pelina nas ne bo obšla, vemo že dolgo. Je pa res, da prave krize v Sloveniji niti še ni. Raziskave dokazujejo, da je skoraj tričetrtine Slovencev še ne čuti. A  to, da jo bomo, vemo domala vsi.
In kaj se je koalicija namenila narediti? Kopico reči! Nobeni ni mogoče oporekati tako na prvo žogo. Lotila se bo pokojninske reforme. O tem smo že kar kaj rekli in najbolje bo, da počakamo  kaj bodo v resnici predlagali. Zdravstvena reforma je eden od večjih projektov. A tako kot se zdaj zdi, Miklavčič ovacij z njo ni požel niti med svojimi, kaj šele med davkoplačevalci. Kaosa med izvajalci, ko lahko vsakdo počne domala vse, ne bo presekala.. Strahospoštovanje do zdravnikov, je očitno prevzelo tudi ministra in pisce predloga zakona o zdravstveni dejavnosti.
Pahor je napovedal tudi nov zakon o javnih naročilih. Ta bi bil več kot dobrodošel, saj so zaradi starega v lobije ali kar v zasebne žepe poniknili milijoni davkoplačevalskega denarja. Spomnimo se le cest in investicij v zdravstvu. Črnogledost ni vrlina, a, če se ministrstvo pri zdravstvni zakonodaji ni upalo upreti zdravniškemu lobiju, se upravičeno sprašujemo ali se bo gradbenemu?
Spremembe naj bi doživela tudi davčna zakonodaja. Obdavčevanje naj bi bilo bolj dosledno. Da bi bili bogati bolj na udaru, kot srednji sloj, za zdaj ni slišati.
In javni sektor. Ta se res zdi kot zlata jama za prihranke. A bo težko. Kdo ve  ali so visoki državni uradniki, ki bi morali pripraviti racionalizacije  svojih resorjev in so bili po večini bolj kot ne na ministrstva in urade pripeljani po politični liniji, sposobni takšnega podviga. Ali pa bodo tudi za to najemali zunanje sodelavce, ko bodo pobasali mastne honorarje, naredili pa kaj ali pa tudi nič.
Sindikalisti že napovedujejo  proteste, stavko, če bo treba.  Moč ulice pa se je do sedaj  pri nas še vedno izkazala. Vse vlade se je bojijo kot hudič križa.
Z ulico ni heca. Tudi zato ne, ker ta vedno razveseli tudi opozicijo,ki v takšnih razmerahnajlažje nabira politične točke. In letos bodo volitve v evropski parlament.