Majda Juvan

Urad za makroekonomske analize in razvoj je v najnovejši napovedi napovedal 4 odstotni padec bruto družbenega proizvoda. Če se ne bo zgodilo kaj posebno dobrega –v duhu Haškovega Švejka- bolje verjetno ne bo, je bil realen  direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj magister Boštjan Vasle.

Tej napovedi je sledila Pahorjeva dramatična najava protikriznih ukrepov. Verjetno niti ne zadnja. Dovolj pove podatek, da so v Nemčiji od katere je naše gospodarstvo najbolj odvisno, že napovedali kar 7 odstotni padec domačega proizvoda. Malo verjetno je torej, da bi naš lahko bil le 4 odstoten. Konec koncev so razmere v svetu takšne, da nihče, ampak res nihče, ne upa povedati  kdaj in kako bo,če in ko se bo kriza končala.
Če smo Pahorja prav razumeli, bodo ukrepi posegli v vse pore našega življenja. Vlada bo pohitela s pokojninsko reformo, spremembe bo doživela delavska zakonodaja, na udaru bo ponovno tudi javni sektor. Morda je za pokojninsko reformo sedaj, ko vsi po vrsti dojemamo, da je vrag odnesel šalo, čas celo pravi. Če bodo pripravljavci  reforme- mimogrede, se spomnite kako so še  pred mesecem akterji socialnega dialoga govorili kako reforma sploh ne bo potrebna- ujeli pravo razmerje med sedanjimi in bodočimi pogoji, jo bodo morda celo spravili pod streho. Večji problem bo ob manjšem prilivu zagotoviti finančno vzdržnost pokojninske blagajne. Ob sedanjih prilivih in odlivih skoraj gotovo ne bo šlo.
Tisto kar pa preseneča je zalotenost naše vladne ekipa, ki kot da do včeraj za recesijo še niti slišala ni. Nasprotno! Miklavčičev zakon o zdravstveni dejavnosti je tak kot, da bi po tej Sloveniji hodili sami bogataši, ki bodo z veseljem in lahkoto polnili žepe zaslužka željnim svobodnim in malo maj svobodnim, pa zato nič manj podjetnim, zdravnikom. Lukšiču pa se je, časom navkljub, zdelo potrebno napovedovati kar brezplačne vrtce. Na primer!
Gospodarstvenikov, ki že od prejšnjega poletja napovedujejo slabe čase,  do pred mesecem,niti slišati niso hoteli.  Gorenjev Bobinac ni skrival skrbi. Samo Hribar Milič je že lani napovedal, da bo letos na novo ob delo v Sloveniji 50 tisoč ljudi. Da sploh ne ve kaj govori, da seje paniko, smo lahko prebrali! Dragim Patrijam pa se še do danes nismo odpovedali! Raje smo preganjali tajkune. Upravičeno, a žal veliko prepozno! Ti  danes s polnimi žepi in brez skrbi za svojo kožo, čakajo potop. Ribe je mogoče loviti tudi na Karibih!
Marsikaj kar se nam danes dogaja, res  ni odvisno od nas. Tudi od naših bolj ali manj modrih politikov ne. A čim prej nam bodo nalili čistega vina in čim prej bodo priznali, da vsaj prehodno vsi ne moremo k državnim jaslim, ker pač vanje ne polagamo dovolj, prej bomo dojeli, da se na državo ne gre pretirano zanašati.
Prej, ko bomo dojeli, da se lahko v takšnih razmerah zanesemo le nase in na svoje najbližje, prej  se bomo postavili na trdna tla. In preživeli!