Majda Juvan

V razvitem evropskem svetu je bolj malo držav, kjer je mogoče polno pokojnino dobiti že pred 65-tim letom. V Nemčiji je starostna meja še višja.  Nikjer niso delovne dobe podaljševali zato, ker bi v podjetjih tako zelo oboževali stare delavce, temveč zato, ker nobena država ni tako bogata, da bi lahko ljudje  pokojnine dobivali 25 ali celo 30 let.

V Sloveniji se lahko ženske, ki imajo 37 let delovne dobe upokojijo še pred 57 tim letom starosti, moški s 40 timi  pa pri 58-tih letih. Če ju ne bo načela bolezen, imata oba možnost pokojnino dobivati  tudi 30 let. Vsakomur je jasno, da  toliko, kot pričakujeta iz skupne pokojninske blagajne, v svoji aktivni dobi vanjo nista prispevala.
Minister za delo družino in socialne zadeve zdaj nič več ne taji. Brez podaljšanja delovne dobe, se račun ne bo izšel. Zakon naj bi pod streho spravili še letos. Namera je logična. Če ga ne bodo letos, ga v tem mandatu sploh ne bodo. Prihodnje leto so namreč lokalne volitve, potem pa že spet parlamentarne. Spremembe pokojninske reforme niso popularne in nihče, ki bi rad ponovno zmagal, jih ne načrtuje v volilnih letih.
O tem kako dolgo bo potrebno delati po novem, minister ne govori. Morda tudi zato ne, ker časi za to res niso primerni. Medtem, ko v podjetjih razmišljajo kako bi se na čim bolj prijazen način znebili čim več delavcev- upokojevanje zanesljivo sodi med takšne načine- na ministrstvu težko pričakujejo podporo za podaljšanje delovne dobe  do 65-tega leta starosti.
Tudi zato minister Svetlik raje razmišlja o spodbudah za daljše delo in zajemanju prispevkov iz vseh zaslužkov. Mnogi si danes niti ne predstavljajo koliko 30 in več letnikov ne vplačuje niti evra v pokojninsko blagajno,  »ker tako ali tako ne bomo imeli nič od tega«. Za solidarnostni sistem, ko naj bi aktivno prebivalstvo vplačevalo za tiste, ki so že v pokoju, je takšno ravnanje lahko tudi usodno.
Za pokojninsko reformo čas nikoli ni pravi. Tisti, ki se jim delovna doba izteka in je ne želijo podaljševati, bodo naredili vse, da bodo spremembe prehiteli. Ženske, ki so se rodile leta 1950 so že nekaj let v pokoju. Tiste, ki so se rodile 5 let kasneje bodo morale delati  še 11 let oziroma do svojega  65 leta, saj naj bi se upokojitvena starost moških in žensk izenačila. Velike razlike bodo gotovo omilila prehodna obdobja. Še vedno pa je vprašanje ali bodo spremembe zagotovile dolgoročno preživetje pokojninske blagajne.
Če je ne bodo, se bomo mi – ali pač oni za nami- slej kot prej soočili s pokojninsko uravnilovko, nekakšnim univerzalnim prihodkom, ki nam bo na stara leta, vsem rezal enako bel oziroma črn kruh. Če si seveda ne bomo mogli pomagati s svojimi prihranki.