Majda Juvan

Spektakel je bil še večji kot smo pričakovali.Množice, ki so ga spremljale, nepregledne.Čeprav bi več in bolje videli, če bi si vse skupaj ogledali iz domačehga naslonjača. Blanka Doberšek, novinarka zunanjepolitične redakcije nacionalne televizije si za pogum zasluži vso pohvalo. Sama se je prebijala od kadra do kadra. Nekaj ur. Saj morda bi se nam gledalcem to zdelo optimalno, če ne bi televizijski sprejemniki imeli daljinskih upravljavcev.

Klikneš in že si na CNN-a ali  BBC-ju. In potem vidiš kako to dela beli svet. V studio in na prizorišče zvlečejo vse, ki bi utegnili kaj vedeti o zaprisegah, Obami, Bushu, televizijskih prenosih, vipovcih, žlahti novega predsednika, stilistih malih hčerah, ženi in tašči, senatorjih, letih in boleznih, selitvah in kdo bi še vedel o čem vse. CNN je imel cel bataljon komentatorjev in sodelavcev. In si mislim, da temu primerno tudi veliko gledalcev. V časih, ko večina ljudi, ki jih takšni dogodki zanimajo, brez težav spremlja prenose v angleščini, majhni nacionalni hiši gotovo ni lahko. A to gotovo ni skrb gledalca.Ta bo pač preklopil. A pustimo te skrbi tistim, ki so zato, da jih domislijo, plačani.
Dogodek je bil mega.Organizacija, kolikor je bilo mogoče videti, domišljena do podrobnosti. Obama popoln. Še tista nerodnost med zaprisego, ki je ni bilo mogoče prezreti, ni bila njegova  krivda, ampak krivda  sodnika. Jaz pa sem že mislila, poglej tudi tale Barack je le človek. Tudi njemu se je pod težo odgovornosti in adrenalina zapletlo. Tako kot se nam vsem v naših malih vsakodnevnih stikih.
No prav, se mu pač ni.
Obama je izjemen govorec. Je že res, da morda ni povedal nič zgodovinsko pomembnega, a povedal je na način, ko človek kar ne more umakniti oči z govorca. Tega se verjetno ni mogoče naučiti. To ti mora biti dano. Če ti je, potem tudi vsi tisti stavki o spremembah in upanju, ki bodo Ameriko izvlekli iz krize, ker , da so Američani narejeni tako, da to zmorejo, če se le spomnijo že pozabljenih vrednot, delujejo prepričljivo. Če bi stavke izrekel Bush, bi ga obtožili, da prodaja meglo. Prepričljivo je delovalo tudi zato, ker je res izgledalo kot, da je Obama ves govor povedal na pamet. Prepričana sem, da je bral. Sodobne tehnologije znajo pred gledalci skriti besedila. A tudi blefirati je treba znati.
Skratka Barack Obama je dokončno postal 44-ti predsednik ZDA. Izgleda kot, da  so se ga razveselili vsi Američani in tudi velik del ostalega sveta.
A če je do včeraj zgodba o Baracku Obami en sam velik uspeh, bodo že danes ure začele odštevati tudi neizpolnjena pričakovanja. In znabiti se jih bo v štirih letih nabralo veliko. Čeprav bi si tudi zaradi nas in sebe želela, da jih ne bi bilo. Amerika je še vedno velesila.