Majda Juvan

V časih,ko se vsi pripravljamo na ogrevanje ozračja, nas je doletela polarna zima. Nizke temperature se držijo že nekaj tednov. Pa ne le to. Sredi januarja nas je presenetil še sneg.Skratka zima je, kot so bile zime nekoč. Mrzla in bela.

Res pa je, da se pred desetletji, ko so bile zime vedno mrzle in bele nismo toliko vozili z avtomobili kot se danes. Mnogo več se nas je vozilo z mestnim prometom, mnogo več nas je kakih sto do dvesto metrov zmoglo tudi peš.
Danes je drugače. Po opravkih se vozimo z avtomobili. Ker je udobno, ker iz primestja avtobus pripelje le trikrat na dan in ker se to celo finančno bolj izplača. Prepričana, da bo cestna služba že pred mojim prihodom na regionalno cesto odstranila vse sledi  celonočnega naletavanja snega, sem včeraj seveda krepko zamudila. Na srečo je zamudil tudi gost s katerim sem bila dogovorjena. Še dobro, da sem bila v avtu sama, saj  moj besednjak včeraj ni bil za javnost.
Čez dan sem poslušala kolege novinarje, ki so vsak v svojem mediju, neusmiljeno udrihali po cestnih službah. In zraven poudarjali kako se kaj takega pri naših civiliziranih sosedih ne bi moglo zgoditi.
In resnici na ljubo nakladali.
Sorodniki so se pred tedni, ob letošnjem prvem obilnem sneženju odpravili na smučanje v Italijo. Pred nekdanjo mejo med Avstrijo in Italijo so se ustavili. Stali so uro in več, pa niso vedeli zakaj. Potem se je glava družine odpravil v snežni metež in se vrnil z informacijo, da so Italijani zaprli cesto zaradi pluženja in nevarnosti plazu. Na srečo so se lahko obrnili.
Pred časom sem bila na Dunaju. Tako zametenega in neočiščenega mesta še nisme videla. A domačini se niso jezili. Vedeli so, da morajo avtomobile pustiti doma. V turističnih središčih sosedje ne  solijo cest. Najhujše klance posipajo s peskom ali žaganjem Če pomaga, pomaga, če ne turisti in oni sami ostanejo na ravnem.Vsi se gotovo še spomnimo posnetkov iz Francije, ko sta sneg in poledica za vso noč na avtocesto prikovala kilometrske kolone. Potnikom so delili čaj in odeje. To pa je bilo tudi vse. In, ko sem se popoldne spomnila  na vse to in, ko sem se naposlušala pobesnelih voznikov in voznic, ki da ne vedo zakaj plačujejo davke, sem se hitro pomirila.
Ko sneži, sneg je. Tudi na cestah. Je pa res, da smo nanj manj pripravljeni kot smo bili nekoč.In res je, da smo tudi bolj razvajeni. Sama sem šele ob tem zadnjem snegu ugotovila, da med mojo obutvijo ni več škornjev in ni več toplih udobnih čevljev za sneg in plundro. Zakaj ne? Zato, ker tistih nekaj korakov do in od avtomobila  zmorem tudi v salonarčkih.
In pri tem so nas – tudi mene- polna usta zdravega življenja in vsak dan, ko za šport in rekreacijo nič ne naredim, imam slabo vest. Da pa bi v dneh,ko bi bilo to najbolj enostavno  šla tudi po službenih poteh  peš, pa mi še na pamet ne pade. Vsega pač vedno res niso krivi drugi!

Poslusaj zvocno datoteko