Unicef: pomoč ali turizem?
Finančna kriza bo gotovo najbolj udarila tiste,ki imajo najmanj. Ne le pri nas doma, temveč tudi globalno.Spet bodo najkrajšo potegnili v državah,kjer že sedaj lakota pobira največji davek in, kjer smrt kosi zato, ker v zdravstveni blagajni nimajo niti za najnujnejše. V mnogih državah se v takšnih razmerah lahko zanašajo le na mednarodno pomoč in mednarodne organizacije. Tudi takšno kot je Unicef.
Dobro se spomnim koliko prahu je svoj čas dvignil Tomo Križnar,ki je brez dlake na jeziku govoril o vlogi in poslanstvu teh mednarodnih organizacij. Pri nas je bil med prvimi, ki je opozoril, da tudi, ko gre za Unicef ni vse zlato kar se sveti. Opozoril je, da gre mnogo preveč zbranega denarja za samo organizacijo in, da ga mnogo premalo konča pri tistih, ki naj bi jim bil namenjen. Večkrat je ponovil nikoli ovržene trditve, da gre kar v Unescu okoli 80 odstotkov nabranega denarja za samo organizacijo, le 20 odstotkov pa ga dejansko dobijo tisti, ki jim je namenjen.
V teh dneh me je nekaj člankov ponovno spomnilo na te polemike..
Zelo znana in prijetna slovenka TV voditeljica je pred časom postala ambasadorka Unicefa. Tako kot že nekaj medijsko znanih Slovencev pred njo. In tudi ona je odpotovala v eno od afriških dežel gledat bedo otrok, ki še vedno umirajo zaradi tetatusa.Tetanus je bolezen, ki jo je s cepljenjem mogoče preprečiti.Verjeli ali ne, ena doza cepiva stane vsega 3 cente in pol. A za Srednjeafriško republiko, ki jo je naša ambasadorka obiskala s 33-timi kolegi iz drugih držav, je očitno tudi to preveč.
In zdaj dilema. Kaj mislite ali bo Anja uspela dodatno v Sloveniji za afriške otroke nabrati vsaj toliko denarja kot je stala njena pot v to deželo? Ga bo morda lahko primaknila sama? Tako kot to seveda lahko naredi slavna in pregrešno bogata Angelina Joly? Če ji to ne bo uspelo, potem bo njena pot pač zgolj in samo precej drago eksotično turistično potovanje na račun Unicefa in bede teh otrok.!
Žilica mi ni dala miru in sem preračunala samo stroške letalskega prevoza za tistih 33 ambasadorjev, ki so šli skupaj z Anjo gledat svet kakršnega večina med nami, na srečo, ne pozna. Samo za povratne karte z Evropo je Unicef plačal okoli 25 tisoč evrov. In za ta denar bi lahko v Srednjeafriški republiki cepili kakšnih 70 tisoč mater in s tem prepričali neonatalni tetanus njihovih otrok.
Če bi si takšno potovanje za to, da bi ljudi osveščali o nujnosti pomoči, ti ambasadorji plačali iz svojega žepa, ne bi dvomila. Ker pa si ga ne, pač nikoli ne moremo vedeti, ali takšni ambasadorji Unicefa res mislijo le na dobrobit otrok ali pa vsaj malo tudi na lastno promocijo.
Morda bi bilo dobro, da bi ti ambasadorji vsaj kdaj pa kdaj na ta svoje potovanja pogledali tudi iz tega zornega kota!
1 x komentirano
Komentiraj
Unicef ima tako v NY kot tudi v Sloveniji zunanjega revizorja, za vsak cent je jasno zapisano in določeno, kam gre. Uradni podatki niso skrivnost in težko dostopni. Npr. v letu 2005 v Sloveniji za administracijo šlo 3% celotnih prihodkov Unicefa, za zbiranje sredstev 13%, za prodajo 5% in v programe 79% vseh zbranih sredstev (od tega 6% za slovenske otroke). V svetovnem merilu pa je situacija izgledala takole: 4% vodenje in administracija, 6,2% podpora programom (to pomeni transport sredstev ipd.), 0,3% drugo in 89,5% programi. 10% za plače, letalske karte in ostalo birokracijo je zelo malo v primerjavi z 90% ki gredo dejansko tja, kamor so namenjeni. Saj zato pa gredo ambasadorji in vodje tja - da to še dodatno preverijo. Če bi delovali na daljavo, pa bi jim spet očitali. Unicef pa je, kot vse ostale nevladne organizacije, lahko tako učinkovit zaradi množice prostovoljcev, ki za svoje delo ne prejemajo prav nobenega plačila.
Unicef res ustvarja spremembe in denar res gre, kamor je potreben in kamor je namenjen. Pa lep pozdrav!