Majda Juvan

Če včeraj dopoldne niste bili v središču Ljubljane, ste zamudili eno lepših podob našega glavnega mesta. Prometa malo ali nič. Povsod tekači in tisti, ki so navijali zanje.

Sama teka ne maram. Z veseljem gledam druge, da le meni ni treba. Nekajkrat v življenju sem sicer poskusila, a sem – na srečo – dovolj hitro našla dober izgovor za zaključek vsakokratne tekaške turture. Je pa res, da imamo v družinskem in prijateljskem krogu kar nekaj takih, ki jih nobena muka ne more odvrniti od teka. In ti se vsako leto udeležijo tudi ljubljanskega maratona. In zaradi njih sem vsako leto med navijači.
Zadnji mesec je bil sprehod po ljubljanskem PST-ju naravnost nevaren. Tekači so se morali dobro organizirati, da se niso pretirano ovirali. Sprehajalci in mamice so jim bili povsem odveč. Oktobra slovenski tekači ponorijo. Povsod so. Na sprehajalnih poteh, na kolesarskih stezah  in, ko se ponoči vozite po neosvetljeni cesti proti domu, morati biti še posebno pozorni, saj se vam lahko kakšen, takorekoč  tik pred zdajci izlušči iz teme.
Ljubljanski maraton je športno rekreativna prireditev.  Prireditelji so pač športniki po duši in telesu in prisegajo na rekorde. Tisti, ki skrbijo za rekreativni del  štejejo udeležence, športniki pa vsako leto upajo na časovni rekord. Menda letos niso imeli najbolj srečne roke z izborom vzdržljivih Kenijcev in rekord ni padel.
A dovolj je pogledati ob progo in v ciljni prostor pa je vsakomur jasno, da  pri ljubljanskem maratonu štejejo rekreativci. Letos jih je bilo 15 tisoč. Za eno manjše slovensko mesto! 15 tisoč ljudi, ki zmorejo preteči veliki ali mali maraton in za to celo plačajo. Niti ne tako zelo malo. Prijavnina je bila  20, oziroma  celo 35 evrov za tiste, ki so s prijavo odlašali.
Za to, da so spravili v gibanje toliko ljudi, prireditelji  ljubljanskega maratona, gotovo zaslužijo pohvalo. Kajti ne le ti, ki pridejo na maraton, v zadnjih letih tečejo tudi številni drugi. Tisti, ki morda ne zmorejo toliko. Ne tako in ne drugače.
In si mislim, da je med tistimi, ki začenjajo na novo, kar veliko takih, ki sklenejo, da bodo drugo leto zraven.
Pa ne zaradi Kenijcev. Večina rekreativcev in gledalcev ob progi  jih je komajda opazila.

Poslusaj zvočno datoteko