Majda Juvan

Za Desus pač velja, da bi v opoziciji težko preživel. Že v koaliciji je imela stranka  z Janšo veliko težav.V vladi pa mora biti tudi zato, da bo  lahko vsaj kaj malega izplenila za svoje volivce…

Nobenega dvoma ni, da je za uspeh Desusa na letošnjih volitvah daleč najbolj zaslužen Karel Erjavec. Bil je neumoren. Povsod ga je bilo dovolj. Bil je glasen. Za kritike se praviloma ni menil. Tudi z realnimi razmerami se ni obremenjeval. Ne s tistimi na obrambnem ministrstvu, ne z onimi, ki jih v naše loge prinašajo slabi časi. Najnižja pokojnina bo 1000 evrov je rekel.In ostal živ. Celo zelo živ. Ko so Šrotovi povedali, da ne bodo šli v koalicijo, je cena njegovih delnic poletela v nebo. Zase je hotel obrambno ministrstvo, poleg tega  pa še ministrstvo za delo in družino ter za zdravstvo. Slednji dve bi potreboval zato, da bi svojim volivcem lahko nadrobil vsaj nekaj drobtinic. Če bi že tisti tisočak pokojnine moral čakati na boljše čase.
A, očitno se je to pot Erjavec uštel. Ne le, da je Pahorju izsiljevanje presedlo, celo Desusovi poslanski skupini  je prekipelo. In tega niso niti skrivali.
Svojega predsednika so postavili na trdna tla in nazaj za pogajalsko mizo.Čeprav nerad, se je moral odreči tudi obrambnemu ministrstvu.
Seznam ljudi, ki bi bili primerni za ministrske stolčke, je dolg. Najbolj glasno jih ponuja Liberalna demokracija Slovenije.Vključno s predsednico, ki naj bi bila menda najbolj primerna za položaj zunanje ministrice.
Koliko so pogajalci ob tem in podobnih predlogih zvesti izhodiščnemu načelu, da bodo ministre izbirali predvsem glede na njihovo strokovnost, je drugo vprašanje. Politika je pač kompromis. Včasih boljši, včasih slabši.
Navadni smrtniki to nekoliko težje razumemo. Le kako je lahko nekdo dober tako rekoč za karkoli? Erjavec in Kresalova, na primer!
Takole  kupčkanje nekoliko spominja na tisto legendarno Peterletovo izjavo: če bo špičasto bodo vile, če bo okroglo, bo pa lopata… A takšna je pač politika. Je bila, je in bo!

Poslušaj zvočno datoteko