Majda Juvan

Ne tako dolgo tega me je moj, že nekaj let  polnoletni sin, povprašal kako se predčasno  voli.To nedeljo ga namreč ne bo doma.  Presenečenje je bilo veliko. Kar nekaj volitev in referendumov je že bilo, ko je ta isti sin šele čez nekaj dni ugotovil, da so volitve že bile. Od kod torej letos ta vnema? In menda ne dogaja le pri nas!

Poglejmo možnosti. Državni zbor. Tako prazna dvorana kot med letošnjimi zasedanji, ni bila še nikoli. Cvet slovenskega naroda se je vanjo  vrnil le za tistih nekaj minut, ko je bilo potrebno izpolniti v naprej določeno direktivo o glasovanju. DA ali NE, tako kot je pač določil vodja poslanske skupine. Ker je bilo vse jasno v naprej, je bilo za poslušanje argumentov škoda časa. Bolje zanimivo je bilo v bifeju. Plača  ni bila nič manjša. Tisti, ki so plačani od rezultatov svojega dela ali tisti, ki  morajo vse leto opravičevati vsak porabljeni evro, za takšne napore naših poslancev nimajo razumevanja.
V zadnjih štirih letih je še bolj kot prej, aferaštvo postalo gonilna sila političnega življenja. Vsak, ki je polemike spremljal minuto ali dve je moral biti zgrožen. Kar je res je res. Predstavniki sedanje oblasti odgovornosti za napake niso prevzemali. Ne osebno , ne objektivno.Namesto tega so nas pitali z večno mantro o lastni nedolžnosti in krivdi onih prej. Če bi se morda vendarle izkazalo drugače, so poskusili – in včasih tudi uspeli – onemogočiti  tudi uradne institucije nadzora. Avtoritativnosti oblasti  se vsi bojimo.
Veliko škodo si je oblast  nakopala tudi zaradi vojne z mediji.Takšno bitko politika vedno izgubi. In zanjo praviloma plača visoko ceno. Mediji pač opravljajo nadzorno funkcijo. Tudi prej so jo. Če je ne bi, pred štirimi leti  tedanja vlada ne bi izgubila volitev. Zakaj se je ta oblast, ko je zaznala, da v nekaterih medijih- praviloma so razen nacionalne RTV vsi v zasebnih rokah- nima dovolj častilcev, odločila za brezplačnike, ki naj bi  na kar se le da poprepoščen način demonizirali njihove in glorificirani naše, ne vem. Jasno je, da tak poskus odbije vse, ki niso verniki stranke ali opcije.
Tako kot seveda nikoli ne bom razumela Janeza Janše, ki  je teden dni pred volitvami poskušal briti norce iz Dnevnikovih novinarjev in njihovih bralcev. Le kaj mu je tega treba bilo? Dnevnika njegovi pristaši, ki bi jih morda tudi s takim načinom zabaval, ne berejo. Tak intervju lahko vpliva le na tiste,ki se odločajo na mah.. Ki morda na volitve niti ne bi šli. A, si potem, ko dojamejo, premislijo.
Noben politik ne sme podcenjevati državljanov. In volivcev. Predvsem ne tistih, ki niso že v načelu njegovi. Predvsem med temi je lahko kar veliko takih, ki jim v resnici sploh ni do politike in volitev, a so čisto osebno užaljeni, če jih nekdo tako zelo podcenjuje. In gredo na volitve. In volijo one druge.

Poslušaj zvočno datoteko