Majda Juvan

Če ne bi bilo šentviškega predora in če ne bi bilo Onkološkega inštituta bi si pediatrična klinika z lahkoto pridobila primat med tistimi novogradnjami, ki jih gradbinci nikakor ne morejo končati in pri katerih na račun nesposobnih načrtovalcev in investitorjev naravnost bajeslovno služijo.

Zgodovina nove Pediatrični klinike je dolga. Prvi oprijemljivi načrti segajo globoko v 90-ta prejšnjega stoletja. S tem kje in kolikšna bo, so si razbijali glavo mnogi ministri. Nova pediatrična klinika je bila ves čas vsaj toliko politični kot zdravstveni projekt. Ministri in poslanci so namreč morali ves čas bolj kot o bolnih otrocih razmišljati o političnih točkah, ki jih je projekt odnašal in prinašal. Tudi tisti, ki so intimno vedeli, da je klinika prevelika in prerazkošna, tega javno niso upali povedati, kajti takšno izjavo bi politični nasprotniki takoj kapitalizirali v svoj prid, češ na račun bolnih otrok bi radi varčevali! Nova klinika je dvakrat dražja od prvotno načrtovane. Stala je 100 milijonov evrov. Deležna je bila kopice revizij, glasnih racionalizacij in malo maj glasnih ponovnih širitev. Danes je na domala 3 tisoč kvadratnih metrih prostora za 160 malih bolnikov.Prvotno naj bi bilo postelj 100 več. Tudi zato, ker so se ob preračunljivih politikih le začeli oglašati tudi priznani strokovnjaki -najbolj odločen in jasen je bil profesor dr. Pavle Kornhauser, ki je opozoril da se bo vedno več otrok zdravio doma in ne v bolnišnici- se je število postelj zmanjšalo. Ali dovolj, bo pokazal čas. Dejstvo je, da se bodo na novi Pediatrični kliniki, ko bo ta enkrat tudi opremljena, zdravili le najtežji majhni bolniki. Ostali bodo še vedno raje ostajali v manjših in domu bližnjih bolnišnicah. Za te pa, ki bodo zdravje morali iskati v Ljubljani je seveda res, da tudi najboljše ni dovolj dobro. Zdravstveni sistem se -ne samo pri nas- soočajo z velikimi izzivi. Mnogi od njih so povezani z denarjem, saj je zdravstvo postalo neobvladljivo drago. Drago je zaradi zelo zapletenih diagnostik in terapij, pa tudi zaradi velikih bolnišničnih kolosov, ki že sami po sebi požirajo ogromne vsote denarja. Ni naključje, da so marsikje v belem svetu že ugotovili, da se bodo zato, da bodo še lahko zagotavljali draga zdravila in postopke, bolniki morali zadovoljiti s skromnejšim, tako imenovanim, hotelskim standardom v bolnišnicah. Denarja za vse niti bogati nimajo dovolj. Težko je reči kdaj bomo to začeli dojemati tudi pri nas. Če sodimo po polemikah,ki so spremljale gradnjo nove pediatrične klinike, in kjer se je nekaj časa zdelo, da zdravje otrok stoji in pade z udobjem , ki ga bodo ob malih bolničkih na pomožnih posteljah deležni starši, prav blizu še nismo. Res pa je, da staršev tako ali tako nihče ni nič vprašal. Odločali so politiki in trgovci z novci. Tako kot vedno in povsod.

poslušaj zvočno datoteko