Majda Juvan

Besede so močno orožje. Besede so lahko zaveznik, besede so lahko tudi uničujoči nasprotnik. In to V predvolilnem času imamo inflacijo besed in deflacijo vsebine. Za uporabnike vseh teh sporočil pa je najpomembnejše, da ohranimo zdravo pamet in varnostno razdaljo.

Varnostna razdalja in zdrava pamet sta nujni  zato, da si prihranimo razočaranja, ki bi v nasprotnem primeru nujno sledila po volitvah. Obljube, ki jih v teh dneh delijo  predvsem predstavniki vladajočih strank mejijo na  zagotovila iz rubrik Saj ni res, pa je. Le kaj naj  si mislimo ob vznesenem pripovedovanja predsednika vlade, ki je  seniorjem svoje stranke v Domžalah vzneseno govoril o  tem kako pokojnine ne bodo realno padale in  o tem kako bodo lahko upokojenci potem,ko bodo oni razkrinkali trgovske monopole, spet poceni živeli?
Kaj si lahko mislimo o  poslancih, ki sami sebe presegajo v besednih bravurah. Tisti seveda, ki se jim  sploh še da odpreti usta.Kaj si misliti o predsedniku Državnega zbora Francu Cukjatiju, ki je mirno preklical odločitev takrat predsedujočega Saša Pečeta, ko je prekinil zasedanje zato, ker je bilo med zasedanjem v dvorani le 13  ljudskih izbrancev. Trije so igrali računalniške igrice, eden si je brskal po nosu, eden je spal in nobeden ni poslušal. Cukjati je omenil le poslovnik, ne pa tudi sramote, ki jo poslanci z svojim nedelom povzročajo najvišjemu zakonodajnemu telesu.Tudi o ugledu ni rekle nič.
Pa kako tudi naj bi. Saj o ugledu v teh logih pogosto res ni mogoče govoriti. Je lahko ugleden in med ljudmi spoštovan  poslanec Pukšič, ki  kolega iz opozicije označi za gnusnega gobezdača, nesnago, takorekoč? Sme tak nastop pred kamerami parlamentarnega  TV programa ostani nekaznovan, neokrcan?  Očitno se sme, Pukšiču nihče ni niti požugal! Je mogoče, da so v Sloveniji ljudje, ki bodo takšne nastope, takšno govorjenje nagradili z glasovi za še en mandat? Če jih bomo še enkrat volili, pomeni, da si boljših niti ne zaslužimo! Ali pa bo to pot vendarle drugače. Morda pa bodo vsaj v zadnjem delu predvolilne kampanije besede vendarle  bolj odmerjene. Iz kakšne šole bi se kaj lahko naučili  tudi politiki. Najbolj agresivni in nastopaški so lekcijo dobili v Izoli. Boris Popovič, je kampanijo gradil na žalitvah in osebnih diskvalifikacijah. In pogrnil na celi črti. Izolani so se kljub dejstvu, da Klokočovnik nikoli ne bo niti približno tako dober župan kot je dober kirurg, odločili za njegovo listo. Gotovo zato, ker so dojeli, da  bi se z izbiro Popoviča poistovetili z vsem kar on kot človek in politik predstavlja. In malo od tega je takšne sorte, da bi si pošteni ljudje želeli tudi zase in za svoje.

Poslušaj zvočno datoteko